Pridruži se našemu družbenemu omrežju

V prihodnji številki

Škoda letos še večja kot lani

Kmetijski minister mag. Dejan Židan si je v spremstvu državne sekretarke mag.Tanje Strniša in predsednika Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska  ogledal posledice škode, nastale zaradi nedavne pozebe v kmetijstvu. Obiskal je kmetijo Petra Pšakerja v Podvrhu, ki je letos ponovno ostala brez pridelka.  Minister se je sestal tudi s ključnimi deležniki, prizadetimi ob pozebi, ki so podali prve ocene o poškodbah v sadjarstvu, čebelarstvu, vinogradništvu in poljedelstvu.  Več o tem preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa

O ekonomski upravičenosti izvedbe ...

Na drugem srečanju mladih prevzemnikov, ki je sredi februarja potekalo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je bilo za mlade izjemno zanimivo in uporabno predavanja prof. dr. Staneta Kavčiča, ki je predaval o upravičenosti naložb na kmetiji. Povzetke njegovega obsežnega predavanja bomo objavili v 18. številki Kmečkega glasa. 

Strižna sklopka podjetja Cerjak

V podjetju Cerjak d.o.o., s sedežem v Leskovcu pri Krškem, proizvajajo kardanske gredi od leta 1981. Od leta 2010 naprej jih tržijo pod blagovno znamko Cerjak KG. V zadnjih letih so veliko energije in sredstev vložili v razvoj uporabnikom prijaznih rešitev. Najnovejša razvita in predstavljena izboljšava je s področja varnostnih elementov. Julija 2016 so namreč patentirali strižno sklopko (ST) z možnostjo izbire vnaprej nastavljenih vrednosti nazivnega navora. Novo sklopko so premierno predstavili na sejmu AGRA 2016 v Gornji Radgoni, kjer so zanjo prejeli zlato medaljo. Na tržišču je dostopna posamezno, kot rezervni del, ali v sklopu nove kardanske gredi.

Dehteči aprilski cvetovi grmovnic

Aprila, ko je pokrajina odeta v cvetje, zacvetijo tudi nekatere grmovnice: košeničica z rumenimi metuljastimi cvetovi, črni trn z drobnimi belimi cvetovi, pa vijolični in beli grozdasti cvetovi španskega bezga. Njihovi dehteči cvetovi polnijo ozračje in privabljajo žuželke. Več preberite v 17. številki Kmečkega glasa

Izjemen uspeh dijakov postojnske šole

Dijaki Srednje gozdarske in lesarske šole (SGLŠ) Postojna že vrsto leto posegajo po najvišjih mestih na raznovrstnih gozdarskih tekmovanjih. S Slavonskega Broda na Hrvaškem, kjer je v začetku aprila potekala že 12. gozdarska olimpijada Alpe-Adria za dijake gozdarskih šol, se je postojnska ekipa vrnila z izjemnim uspehom.   Uspehi niso naključni, temveč rezultat poglobljenega in kakovostnega strokovno-praktičnega izobraževanja dijakov, čigar uspehi so v ponos tudi najbolj priznani tovrstni izobraževalni ustanovi pri nas. S svojim uspehom na gozdarski olimpijadi, na kateri je sodelovalo 150 tekmovalcev iz osmih držav, poleg Slovenije še iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Avstrije, Italije, Madžarske in Češke, so prihodnji gozdarji nakazali, da bodo močna konkurenca tudi na 16. evropskem prvenstvu, ki bo konec maja v Avstriji. Več v 17. številki Kmečkega glasa. 

NE SPREGLEJTE

Aktualni dogodki in zanimivosti

Svetovna okoljska nagrada kmetu Urošu ...

Uroš Macerl, ovčerejec iz Ravenske vasi nad Zagorjem, je po celi Sloveniji znan kot predsednik Eko kroga  in kmet, ki je dosegel marca 2011 odpravo okoljevarstvenega dovoljenja cementarni Lafarge iz Trbovelj, zaradi katere Zasavci leta niso mogli dihati s polnimi pljuči. Kot edini Evropejec je za svoj dolgoletni okoljevarstven boj in uspehe, predvsem pa neustrašnost in zagnanost prejel v San Franciscu  Goldmanovo nagado. To največjo svetovno nagrado  za okoljske  uspehe podeljuje sklad Richarda in Rhoda Goldmana. Nagrado prejme vsako leto šest nagrjencev iz šestih kontinentov, ki se ne ustrašijo groženj kapitala. Urošu čestitamo in objavljamo v nadaljevanju junija  2011 z njim objavljen intervju v Kmečkem glasu.    SISTEM DELA ZA INTERESA KAPITALA, NE ZA MALEGA ČLOVEKA Uroš Macerl je predsednik  Eko kroga iz Ravenske vasi nad Zagorjemin ovčerejec. V bistvu  je temelj njegove neustrašne okoljske nepopustljivosti povsem razumljiva bitka za preživetje kmetije. Uroš se v tem pogovoru razkriva kot kmet s pogledom na okoljsko degradirano Zasavje v luči, kot ga vidi le malokateri Slovenec, zanj so njegovi kraji kljub temu lepi, zato je prepričan, da imajo pravico do delovnega mesta in prihodnosti tukaj tudi njegovi otroci. Medtem ko kapital nevidno vdira vstopa v domove Zasavcem in celo spalnice otrok, on namreč s kmetovanjem v teh hribih ne ovira nikogar. Glede na lepe rejske rezultate, ki jih dosega, bi prej lahko sklepali celo narobe - da zaradi bližine cementarne s sežigalnico strupenih odpadkov pravzaprav nimajo nikakršnih težav, a seveda ni tako. »Zasavje bi lahko primerjal z Belo krajino, za mene niso ti hribi nič manj lepi, v bistvu je v Beli krajini revščina večja kot v Zasavju, pa se vozijo tja avtobusi turistov zato, ker nimajo industrije, imajo pa čisto naravo, dobro hrano in prijazne ljudi. Tudi Zasavje je lepo in večina Slovencev ga ne pozna. Toda v glavah domačinov je potreben miselni preskok, da nič ne delaš, če ne koplje in se iz dimnika ne kadi. V polmeru pet kilometrov od mestnih središč ne živi nobena kmetija, na kmetijo odprtih vrat v teh razmerah tudi ne moremo niti pomisliti,« je odločen Uroš, da dobi nazaj v bitki s kapitalskimi giganti prihodnost kmetije Bolje bi bile, ko ovce ne bi imele volne Kot veliko dobrih gospodarjev je na kmetiji začel le s praznimi zidov. Že skoraj opuščeno posestvo je podedoval od starih staršev, potem ko se stric za to pot ni odločil. »Po stroki sem rudarski tehnik, zaposlen sem bil v rudniku Trbovlje Hrastnik in čeprav sem odraščal na kmetiji , o kmetovanju nisem velike vedel. Strokovno literaturo sem začel prebirati šele, ko sem se začel ukvarjati s telicami in ovcami. Na prazni kmetiji brez strojev  sem najprej za farmo Šmartno pri Litiji pasel telice in bil plačan jeseni po prirastku Toda kmalu sem ugotovil, da so naše površine prestrme in preveč peščene in živali so naredile na njih preveč škode.Preusmeril sem se v ovčerejo, prvih 25 solčavskih JRT ovac sem kupil na Zagožnovi kmetiji leta 1993. "Čredo je postopno povečeval in dobil z njo veselje, ker so bili rezultati dobri, škode na pašnikih ni bilo več in živali so lepo priraščale. Trop je povečal celo na 160 ovac, vmes opremljal s stroji kmetijo in izgradil hlev z betonskim stojiščem na globok nastilj. Ob obisku kmetije maja so ga ravno odvažali, hlev pa pripravili za razkuževaje. Za delo najpotrebnejšo mehanizacijo sedaj ima, potreboval bi le še opremo za strojno krmljenje, da bi se lahko bolj posvetil samim živalim, medtem ko mu sedaj večino časa vzame samo ročno krmljenje. Poleti so živali na paši, pozimi pokladajo suho seno, in dodajo travno silažo iz bal, jagneta dobijo briketirana žita. Od doma gredo jagneta, koljejo jih v Kostanjevici na Krki, in plemenjaki: »Na testni postaji Biotehniške fakultete v Logatcu , kamor jih največ prodamo, plačajo dobro«, pravi Uroš, od 70 do 100 evrov za žival. »Lani smo dobili priznanje za najboljšo rejo in smo že nekaj let med kmetijami z najboljšimi rezultati. Tehnologijo reje obvladam zelo dobro, dosleden sem pri selekciji živali, pozornost posvečam dobrim, plodnim materam, in skozi generacije lahko ustvariš dober trop. Na pašniku sem naredil tudi izboljšavo in sicer krmilnico, ki dovoljuje jagnetom dostop do žit, ovcam pa ne.Medtem ko bi bilo bolj za volno bolje, ko bi bile ovc brez nje; za striženje dam 200 evrov, za volno dobim 90 evrov." Razvoj v prašni senci  industrije "Rezultate, na katere imamo vpliv s svojim znanjem in energijo, smo dosegli, še boljše bi lahko, če bi se izboljšale razmere za kmetovanje, na kar pa neposrednega vpliva nimam.Če hočemo, da bo družina živela naprej, moramo nekaj narediti. Imamo velik znanja in izkušnje, to so pokazali tudi rejski rezultati in priznanja, kmetijo moramo razviti in opremiti tako daleč, da bo ostalo več časa za drugo dejavnost, ne le za skrb za ovce. Načrtujemo registracijo klavnice, predelave in kmetije odprtih vrat, in v tem vidim veliko možnosti. Hči Tjaša že študira v Ljubljani, sin Urh pa ima z ovcami veselje in bo letos šolanje nadaljeval na srednji kmetijski šoli v Novem mestu, kjer se bo usposobil tudi za predelavo mesa. Imamo lep razgled, toda zasavska industrija in sežiganje odpadkov v Lafargu to okolje ubija. Zato se trudim kot aktiven član Eko kroga in v vseh stvareh, ki nam jih kratijo kapitalisti izboriti pravice. Tega ne počnem iz dolgčasa temveč, ker druge poti ni«. Kaj svetuje kmetom, kako naj delujejo se organizirajo, saj je po celi Sloveniji že tolikookoljskih »tempiranih bomb, da kmetom jemljejo prostor za delo in preživetje, podobno kot čebelam. « Najprej moraš biti pošten sam. Morda bi lahko celo v teh pogojih kmetoval ekološko in pridelke prodajali drugam, a to ne bi bilo moralno, in ne bi mogel javno verodostojno dvigniti glasu. Tudi zato sem se odločil za ovčerejo, v kateri je čim manj sledi tega okolja, saj ostanejo jagneta v teh pogojih samo tri mesece. Živali nimamo deset let ali več, da bi se v njih nakopičili strupi. V Zasavju smo se organizirali spontano, začelo se je s podpisom protestnega pisma proti sežiganju v Lafargu, zbrali so 2000 podpisov in nastale so širi civilne iniciative in odloči smo se, kaj bo kdo delal. Da smo dobili nek pravni status, smo organizirali naravovarstveno društvo Eko krog, ki dela v javno dobro. Trudimo  za  status društva, ki dela v  javnem dobrem, ker lahko z njim brez  posebnih utemeljitev  nastopaš kot stranka v vsakem postopku, proti čemur se naši nasprotniki seveda zelo trudijo. Sistem je narejen za interese kapitala in ne malega človeka. Najobičajnejši prijemi kapitala v tej igri so, da te »povozijo s kapitalom, strokovnim ekipami, političnim vplivom, lažmi prek medijev, pri čemer jim strokovno ne moreš slediti, ali pa te skušajo podkupiti s funkcijo, denarjem. Eko krog dela strokovno z veliko prostovoljci iz vseh področij, in donatorji, v glavnem iz Zasavje. Ti in občina Zagorje so prispevali sredstva za tožbe«, razloži Macerl .  Bistvo marčevske dobljene tožbe je, da je bilo Lafargu za en mesec odvzeto dovoljenje , in lahko sedaj dela na osnovi dovoljenja iz izleta 1987 z bistveno nižjo zmogljivostjo 1000 ton na dan. Prejšnje dovoljenje je bilo za 1400 ton na dan, po drugih meritvah pa so delali celo z zmogljivostjo 1900 do 2000 ton dnevno. Da imamo težave prav na našem območju, so krivi tudi vetrovi. Vse doline zasavskih središč, Trbovelj, Hrastnika in Zagorja s ležijo pravokotno na Savo, in vetrovi se stekajo proti savski strugi, a se potem , kar so ugotovili ob meritvah, ravno nad našim območjem obrnejo in zastrupljajo ozračje s prašnimi in drugimi snovmi   Zato ne poznam na območju  petih kilometrov okrog tovarne niti ene kmetije, ki bi preživela od kmetovanja. Ljudje v teh pogojih nimajo upanja, da bi lahko delali, ali se upreš ali poklekneš, in jaz pokleknil ne bom«, zaključi Uroš Macerl.

pred 5 dnevi

V bližnji prihodnosti

FOTO ZGODBE

Minini cukri v Radovljici

Skrivnosti dobrega vina

Velikonočni dnevi

Letos posadimo šparglje

Znamenita velikonočnica

MOJ MALI SVET

Tehnika in narava

Kioti PX 1153

Podjetje Avto-Mat & co., d. o. o., iz Ložnice pri Žalcu, je generalni uvoznik in zastopnik za traktorje znamke Kioti. V Sloveniji traktorji Kioti zavzemajo pomemben delež po prodaji. Tudi letos načrtujejo prodajo od 40 do 50 traktorjev. Traktorje proizvaja podjetje Daedong iz Južne Koreje z dolgoletno tradicijo, in sicer od leta 1947, ko so začeli z lastnim razvojem in proizvodnjo traktorjev. V tem času so razvili serijo traktorjev od 20 do 115 KM za kmetijske, komunalne in vinogradniške namene in pred 20 leti začeli s prodajo tudi v Evropi. Celotna proizvodnja traktorjev in sestavnih delov poteka v njihovi tovarni v Seulu, kar jim omogoča nadzor nad kakovostjo. Na Nizozemskem v Rotterdamu so leta 2006 odprli KIOTI Center Evrope, kjer je kompletna zaloga traktorjev in rezervnih delov za Evropo. Letna proizvodnja znaša 15 tisoč traktorjev in 50 tisoč kakovostnih dizelskih motorjev, ki jih prodajajo tudi drugim proizvajalcem kmetijske in gradbene mehanizacije. V Stari Gori v Slovenskih goricah smo preizkusili popolnoma nov model na tržišču, ki ga je podjetje šele začelo prodajati. Model PX 1153 sodi v serijo traktorjev Kioti PX 30, ki je sodobna moderna in izpopolnjena serija traktorjev za delo v kmetijstvu in gozdarstvu. V osnovi je traktor opremljen z udobno varnostno kabino, ki je klimatizirana, ogrevana, ima strešno okno, radio-CD (Bluetooth in mp3 predvajalnik) in deluxe zračni sedež. Je kompakten traktor s sinhroniziranim menjalnikom – Power Shuttle, pogonom 4 × 4 in moči 93, 103 ali 113 KM. Traktorji serije PX 30 so serijsko opremljeni s hidravličnim volanom, štirimi hidravličnimi izhodi zadaj, ročico za upravljanje sprednjega nakladalnika ali hidravlike spredaj.

Video vsebine

Vlečne grablje na mulčerju Elite L 160 - INO Brežice

Mulčer Profi Mega 270 - INO Brežice

Predsednik ZZS Peter Vrisk na kmetijskem sejmu v ...

Blagoslov traktorjev v Andražu nad Polzelo

Direktor KZ Tolmin Niko Maver

Direktorica Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček ...

Direktor Klet Brda Silvan Peršolja trgovinici KZ ...

NOVA KNJIGA Visoke grede in vrtički v posodah

Pernata druščina na dvorišču

Testni preizkus traktorja Case IH Luxxum 120

Pravilno podiranje drevesa z motorno žago

Oranje z novim traktorjem KIOTI PX1153

LUNINE BUKVE 2017

Testna žetev z novostmi podjetja Claas

JAGABABA - s sitom z ljubeznijo

Bogastvo stročnic

Nova knjiga Pletene pošasti za male pošastneže

Priloga Živimo s podeželjem: nova hiša v Stari ...

Prednosti permakulturnega vrta

Sejemski utrinki AGRA 2016

Ob koncu poletja: SIVKIN PILING za lepo kožo

Nova knjiga Zrnate stročnice - pridelava in uporaba

Ples s Hmeljsko princeso 2016

Nova številka revije Tehnika in narava že na voljo

Najbolje si pomagamo sami

Čudoviti svet divjih živali

Nova knjiga Rastlinjaki na vrtu

Res odlično knjižno darilo

Knjiga Moja domača kozmetika

O NAS

ČASOVNICA

pred 8 urami
Odprte kleti za promocijo goričkih vin
Turistično informativi center Moravske Toplice je z namenom promocije vin oz. vinogradnikov iz neposredne okolice tega ...
(0)
pred 1 dnevi
Nemočni tudi sadjarji na Goričkem
Čeprav je po neki ugotovitvi tujih strokovnjakov, stari sicer nekaj desetletij, Goričko med vsemi slovenskimi ...
(0)
pred 3 dnevi
Manjši zakoli, prašičev za 4.000 živali
 Po zadnjih podatkih, ki jih je objavila državna statistika (Statistični urad RS) in se nanašajo za zakol ...
(0)
pred 4 dnevi
Minini cukri v Radovljici
Včeraj zvečer je bila v Knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici predstavitev knjige Minini cukri. Avtorica ...
(0)
pred 4 dnevi
Lani smo Slovenci pojedli slabih 3.500 ton Lušta
Tudi s svežim in sončnim paradižnikom blagovne znamke Lušt se je leta 2012 začela pisati zgodba o uspehu ...
(0)
pred 4 dnevi
Škoda letos še večja kot lani
Kmetijski minister mag. Dejan Židan si je v spremstvu državne sekretarke mag.Tanje Strniša in predsednika ...
(0)
pred 4 dnevi
Počitek je bistven za napredek
Sistematičen trening je ključ do uspeha ne glede na to, o katerem športu se pogovarjamo. Konjeništvo pri ...
(0)
pred 4 dnevi
Cvetni prah povzroča težave
Topli, sončni spomladanski dnevi v nas vzbujajo pozitivno energijo in veselje do življenja. Vleče nas ven, v naravo, ...
(0)
pred 4 dnevi
O ekonomski upravičenosti izvedbe naložb
Na drugem srečanju mladih prevzemnikov, ki je sredi februarja potekalo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je ...
(0)
pred 4 dnevi
Strižna sklopka podjetja Cerjak
V podjetju Cerjak d.o.o., s sedežem v Leskovcu pri Krškem, proizvajajo kardanske gredi od leta 1981. Od leta ...
(0)
pred 4 dnevi
Končuje se letošnja subvencijska kampanja
Počasi se približuje konec rednega dela kampanje (6. maj), zato na agenciji pozivajo vlagatelje, ki še niso ...
(0)
pred 4 dnevi
3. tekmovanje dijakov in študentov konzorcija ...
Mleko je bila letošnja osrednja tematika 3. tekmovanja v znanju in spretnostih konzorcija biotehniških ...
(0)