12:46

Mlada kmetica je Brigita Petek, mladi gospodar pa Uroš Hovnik

12:40

Kmetje so opravili veliko pionirskega dela

10:17

Del jesenske knjižne bere

10:11

Grozdja je manj, a bolj kakovostno

09:57

Najboljša orača sta Filak in Pate

EKO KMETIJSTVO

Kmetje so opravili veliko pionirskega dela

17.09.2019

preberi več

Izbrana kakovost tudi za žita

8.09.2019

preberi več

KOPOP in zakup

5.09.2019

preberi več

Vsaka generacija doda nekaj svojega

22.08.2019

preberi več

Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje

20.08.2019

preberi več

Brez zadružništva ne bo šlo

Milan Unuk, podpredsednik SKS: »Sedanji zadružni sistem je preživet in pretog, zato bi bil nujno potreben prenove. Da je zadruga kmetova, je fraza, pač pa bi moral zanjo odgovarjati z vsem svojim premoženjem in ne denimo samo s 300 € vloženega članskega deleža v njo. Zavedati se je potrebno, da kmetje dolgoročno brez zadrug ne bomo preživeli, saj so še tako veliki  posamezniki zunaj nje premajhni. Če bi imeli močan in povezan zadružni sistem, ko bi mleko ali živino prodajala eden ali dva subjekta, bi nekaj do mlekarn in mesarjev pomenili. Da temu ni tako, se vidi tudi pri uvozu mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev, kjer je zaradi naše slabe povezave na teh segmentih močno prisoten privatni kapital. Vsaka zadruga, ki propade, je tako kot bi propadla kmetija, zato je to za nas na terenu zelo boleče.«  

Pasji rep je sinonim za zelen

Brez burje ne bi bilo vipavskega vinogradništva, vendar pa ta spomladi lomi odganjajoče mladice vinske trte, in vinogradniki ne spimo mirno, dokler niso spete za žico, » predstavi vinogradniške skrbi Samo Premrn, mladi gospodar na posestvu, Pasji rep.Njegov oče Franc je  pa je po legi, ki sta jo opisovala že Valvazor in Vrtovec, poimenovalo blagovno znamko njihovih vin, najbolj znamenit je bil do Samovega prevzema kmetije avtohotni vipavski zelen. Več v prihodnji, 32. številki Kmečkega glasa. 

Prelomna žetev, ki bo ugodna za obe strani. Bomo znali iz nje iztržiti kaj več?

Čeprav smo že krepko sredi zadnje, tretje dekade v juliju in na vrhuncu poletja, se žetev kot najpomembnejše poletno kmečko opravilo, da ne zapišemo praznik, še vedno ni zaključila. Nestanovitno vreme je glavni razlog temu. Tudi če se bo vreme končno stabiliziralo, bodo kombajni zlato klasje po žitih poljih pobirali vsaj še do konca tega tedna. In potem še rži. To je ob toči, ki je na svoj način - najbolj v Podravju, tik in med žetvijo, pospravila na stotine hektarjev krušnih žit, ena, manj spodbudna plat letošnje žetve. Druga je svetlejša. Čeprav se (je) z deževnimi dnevi kakovost zlatega zrnja slabšal(a), bo letošnja letina zaradi ugodnega vremena od setve naprej s te plati ena boljših od dosedanjega povprečja. Že zgodnje krušne sorte, ki običajno nimajo zrnje najboljše kakovosti, so prve dni žetve potrjevale napovedano izjemno letino. Skoraj vsa odkupljena pšenica je bila namreč v kakovostnem razredu A ali še višjem. Z vsakim padavinskim dnem se je ta zniževala, vendar še vedno ne do te mere, da teh razredov potem več ne bi bilo. Več v uvodniku v sredini številki.    

Prilogi Spodnje Podravje na pot

Čeprav desetletje v kakršnem koli razvoju ne pomeni praktično nič, se je od leta 2010, ko smo na pot pospremili prvo regijsko prilogo z naslovom Spodnje Podravje – mimogrede: to sredo bo pred vami  že četrta, veliko tega spremenilo. Z gotovostjo trdimo, da na boljše. To bi nam priznal tudi marsikateri umni in kreativni kmetovalec s tega območja. K temu je  precej pripomogla tudi iztekajoča se sedemletna finančna perspektiva oziroma programsko obdobje  (2014-2020), ki je bilo (tudi) na področju kmetijske politike zlasti za kmete v ravninskem delu zelo prijazno. Veliko kmetij se je v njej našlo, tudi tisti na vodovarstvenih območjih. Za gričevnate v Slovenskih goricah in zlasti v Halozah, kjer so zaman upali na poseben razvojni zakon, nekoliko manj. A rejci živali na teh območjih  – govedi in prašičev, so lahko s finančnimi spodbudami različnih programov relativno zadovoljni. Tudi ob pomoči kar nekaj razvojnih projektov mali človek iz Haloz ni čisto pozabljen.  A je to dovolj?

EKO kmetijstvo

pred 2 urami
Kmetje so opravili veliko pionirskega dela
Ljubljana predstavlja slovenskim kmetijam največji tržni center, z največ osveščenimi kupci, ki se zavedajo ...
(0)
Sep 08, 2019
Izbrana kakovost tudi za žita
Shema kakovosti bi lahko bila pomemben premik v smeri, da bi tudi s krušnimi žiti povečali samooskrbo. Po ...
(0)
Sep 05, 2019
KOPOP in zakup
 Kar nekaj bralcev se je obrnilo na nas z vprašanjem, kdaj lahko kot nosilci kmetij  kmetijska ...
(0)
Aug 22, 2019
Vsaka generacija doda nekaj svojega
Tomaž Prinčič je vinar iz Kozane, je imel v Brdih med prvimi modri pinot. Na skoraj desetih hektarjih družinskega ...
(0)
Aug 20, 2019
Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje
Digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, hrana iz naše bližine, generacijska pomladitev, ...
(1)
Aug 13, 2019
Brez zadružništva ne bo šlo
Milan Unuk, podpredsednik SKS: »Sedanji zadružni sistem je preživet in pretog, zato bi bil nujno potreben ...
(3)
Aug 02, 2019
Pasji rep je sinonim za zelen
Brez burje ne bi bilo vipavskega vinogradništva, vendar pa ta spomladi lomi odganjajoče mladice vinske trte, in ...
(0)
Jul 21, 2019
Prelomna žetev, ki bo ugodna za obe strani. Bomo ...
Čeprav smo že krepko sredi zadnje, tretje dekade v juliju in na vrhuncu poletja, se žetev kot najpomembnejše ...
(0)
Jun 30, 2019
Prilogi Spodnje Podravje na pot
Čeprav desetletje v kakršnem koli razvoju ne pomeni praktično nič, se je od leta 2010, ko smo na pot ...
(1)
Jun 25, 2019
Reja govedi v poletni vročini
  Poletne temperature vse bolj naraščajo.  Posledice tega čutijo tudi krave oziroma živina sploh, ki ...
(1)
May 17, 2019
Izzivi in priložnosti multifunkcijskega ...
Med 15. in 17. majem je na Ptuju potekala mednarodna konferenca "Izzivi in priložnosti multifunkcijskega upravljanja ...
(0)
May 17, 2019
Umrl je dr. Alojz Slavič
 Včeraj zjutraj je v 79-letu  nepričakovano preminil prekmurski akademik dr. Alojz Slavč iz Radencev. Bil ...
(0)