13:41

Palačinke s sadjem in kostanjem

15:09

Siri z vlečenim testom

14:59

Recepti za pripravo gob

14:52

Shranki in slaščice z grozdjem

12:30

V Istri pričakujejo odličen letnik

EKO KMETIJSTVO

V Istri pričakujejo odličen letnik

20.09.2018

preberi več

O Sloveniji povedo nekaj naravna macerirana in ne industrijska vina

29.08.2018

preberi več

56. Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni odprt

25.08.2018

preberi več

Rebula daje vina z več obrazi

22.08.2018

preberi več

Pridelovalci pšenice kličejo na pomoč državo 2.

5.08.2018

preberi več

Toča klesti in klesti

Skoraj ni več območja v Sloveniji, ki ga letos ne bi zajelo neurje s točo. Po majskem začetku v Prekmurju se je to nadaljevalo v obmejnem pasu z Avstrijo na apaškem koncu in na Goričkem, potem je toča klestila v Podravju, zatem na območju Črnomlja pa vse od juga države v obmejnem pasu s Hrvaško do Prlekije, zatem na Koroškem,… Samo prejšnji teden je ledena ujma spet tolkla na Dolenjskem, in sicer v sredo v občini Šentjernej in dan zatem še v občinah Šmarješke Toplice, Škocjan, spet Šentjernej in Novo mesto. Razen v črnomaljski občini, kjer je preluknjala tudi strehe, je v ostalih predelih največ škode povzročila na poljščinah, vrtninah in v  trajnih nasadih.

Ekoloških le 4,6 % vseh slovenskih kmetij

V Sloveniji je bilo lani za skoraj 9 % več ekoloških kmetijskih gospodarstev kot v 2016,  površina njihovih kmetijskih zemljišč v uporabi pa je bila za 11 % večja kot leto prej. Od vseh kmetijskih gospodarstev jih je status »ekološki« imelo 4,6 %. Kot poročajo s Statističnega urada RS, je bilo v sistem kontrole ekološkega kmetovanja minulo leto zajetih 3.635 kmetijskih gospodarstev (za 3,3 % več kot v letu 2016), od tega jih ima 3.190 že status.  Preostalo so bila kmetijska gospodarstva v preusmeritvi; število teh pa se je glede na leto 2016 zmanjšalo za 24 %. Vsa kmetijska gospodarstva v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja so predstavljala 5,2 % vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, tista s statusom »ekološki« pa 4,6 % vseh.  

Nove sorte štirih poljščin za ekološko pridelavo

  Na Kmetijskega inštitutu Slovenije ( KIS) v Ljubljani je bila minuli teden uvodna konferenci  mednarodnega projekta Ecobreed, katerega glavni cilj je razvoj novih  sorte pšenice, krompirja, ajde in soje, primerne za ekološko pridelavo ter žlahtnjenje semen le-teh. V projektu, katerega vodilni partner je prav KIS, sodeluje 24 priznanih univerz, inštitutov ter podjetij iz 15 držav iz Evrope, ZDA in Kitajske, financiran pa je v okviru evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020 in bo trajal pet let.Za projekt je na voljo 5,8 milijona evrov in je prvi tako obsežen projekt za ekološko pridelavo pod okriljem slovenske raziskovalne ustanove. Glavni cilj sodelovanja je izboljšati razpoložljivost sort in semen za ekološko pridelavo, katerega ponudba je sedaj zelo omejena. Več v 27. številki Kmečkega glasa.

LUŠT(na) zgodba o uspehu

 Pisalo se je leto 2012, ko so v podjetju Paradajz, kar je narečno ime za paradižnik, obrali prve rdeče plodove tega sadeža. Prvi dve leti so mu mladi podjetniški zanesenjaki namenili 40 tisoč kvadratnih metrov ali štiri hektarje pokritih površin; potem pa so obseg steklenjakov, v katerih jih na integrirani način pridelujejo po sistemu hidroponike v naravni mešanici šote in kokosovih vlaken, rastline oprašujejo s čmrlji, plenilci škodljivcev so žuželke – oboji so del stalne favne v rastlinjakih, pa tudi zalivanje rastlin poteka z vodo zbrane deževnice s streh steklenjakov, že dvakrat povečali. Najprej na šest hektarjev, od letos pa več dest vrst teh rdečih plodov že zori na 8,5 hektarjih. Do skupaj devet hektarjev steklenjakov pa ob demonstracijskem rastlinjaku predstavljajo prostori pakirnice in odpreme.   Več v regijski prilogi, ki izide prihodnjo sredo, 27. junija

EKO kmetijstvo

pred 3 dnevi
V Istri pričakujejo odličen letnik
Trgatev po Sloveniji se preveša v zadnjo tretjino, na Primorskem je na trtah le še grozdje rdečih sort, ...
(0)
Aug 29, 2018
O Sloveniji povedo nekaj naravna macerirana in ne ...
Simon Woolf je pisec o vinih iz Velike Britanije, ki je je zadnjih sedem let posvetil raziskovanju t.i. oranžnih ...
(0)
Aug 25, 2018
56. Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni ...
S slavnostnim odprtjem na sejemski maneži je danes dopoldan na Pomurskem sejmišču vrata odprl največji sejem s ...
(1)
Aug 22, 2018
Rebula daje vina z več obrazi
Rebula daje vina z več obrazi, od penin do svežih belih vin ali maceriranih staranih pa vse do sladkih vin. Vinar ...
(0)
Aug 05, 2018
Pridelovalci pšenice kličejo na pomoč državo ...
V prejšnji številki smo v Kmečkem glasu poročali o skupnem pozivu KGZS, Zadružne zveze Slovenije, ...
(1)
Jul 29, 2018
Toča klesti in klesti
Skoraj ni več območja v Sloveniji, ki ga letos ne bi zajelo neurje s točo. Po majskem začetku v Prekmurju se je to ...
(0)
Jul 27, 2018
Ekoloških le 4,6 % vseh slovenskih kmetij
V Sloveniji je bilo lani za skoraj 9 % več ekoloških kmetijskih gospodarstev kot v 2016,  površina ...
(1)
Jul 03, 2018
Nove sorte štirih poljščin za ekološko ...
 Na Kmetijskega inštitutu Slovenije ( KIS) v Ljubljani je bila minuli teden uvodna konferenci  ...
(0)
Jun 20, 2018
LUŠT(na) zgodba o uspehu
 Pisalo se je leto 2012, ko so v podjetju Paradajz, kar je narečno ime za paradižnik, obrali prve rdeče plodove ...
(0)
Jun 07, 2018
Apel čebelarjev
Čebelarska zveza Slovenije je danes objavila apel, s katerim kmetovalce in druge uporabnike fitofarmacevtskih sredstev ...
(1)
May 31, 2018
Ekološkega grozdja ni mogoče dokupiti
"Letošnji nastavek pridelka v vinogradih je bil odličen. Po pozebi v 2016 in lanskem količinsko dobrem ...
(0)
May 30, 2018
V slovenskih klavnicah večji zakol
 Očitno so tudi vse bolj osveščeni potrošniki dodali kamenček v mozaik informaciji, da se ...
(0)