12:46

Mlada kmetica je Brigita Petek, mladi gospodar pa Uroš Hovnik

12:40

Kmetje so opravili veliko pionirskega dela

10:17

Del jesenske knjižne bere

10:11

Grozdja je manj, a bolj kakovostno

09:57

Najboljša orača sta Filak in Pate

GOZDARSTVO

Štejejo sekunde in milimetri, seštevek pa je varnost

27.08.2019

preberi več

Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje

20.08.2019

preberi več

Brez zadružništva ne bo šlo

13.08.2019

preberi več

Slovenija ne bo zverinjak

12.08.2019

preberi več

Napadi podlubnikov se povečujejo in preraščajo v naravno nesrečo

6.08.2019

preberi več

Umrl je dr. Alojz Slavič

  Včeraj zjutraj je v 79-letu  nepričakovano preminil prekmurski akademik dr. Alojz Slavč iz Radencev. Bil je eminenca v slovenskem kmetijskem prostoru, zlasti v prašičereji, kateri je posvetil vse svoje življenje. Diplomiral je leta 1965 na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral (1973) in doktoriral (1975) pa na Veterinarski fakulteti v Zagrebu. Vse do upokojitve leta 1999 je bil kar 20 let direktor Živinorejsko-veterinarskega zavoda (ŽVZ) Murska Sobota (danes je to eden od osmih zavodov KGZS).    Sodi med najbolj zaslužne pri razvoju pomurske zasebne prašičereje, saj je na področju njene selekcije kot izjemen strokovnjak pustil neizbrisan pečati. Vrsto let je bil kot zunanji sodelavec tudi predavatelj na Fakulteti za kmetijstvo (prej višji agronomski oziroma visoki kmetijski šoli v Mariboru, danes Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru). V prostem času je bil tudi velik ljubitelj vinogradništva in tudi sam odličen vinogradnik. Mnogi ga poznajo tudi kot vinskega viteza: v leta 2016 ustanovljeni Legaturi za Pomurje oziroma pred tem Omizju za Pomurje Evropskega reda vitezov vina, Konzulat za Slovenijo, je bil njegov častni maršal senior. Ne nazadnje je bil tudi prvi mentor nekdanjemu kmetijskemu ministru mag. Dejanu Židanu, ki je poklicno pot leta 1993 začel prav na ŽVZ Murska Sobota. Dr. Slavič je bil velik človek po dejanjih in iskreni prijatelj. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalno slovo od dr. Slaviča bo v torek, 21. maja ob 13. uri na pokopališču v Radencih.  

Za pravične odnose v gozdni lesni verigi

Vzporedno ob sprejemanju novega Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki je nastajal v letih od 2014 do 2016, so se slovenski primarni predelovalci lesa začeli tesneje povezovati in sedem podjetij je v začetku maja 2016 ustanovilo zavod Slovensko lesno združenje. Maja 2017 je Vlada RS razpoznala, da združenje deluje v javnem interesu in mu s sklepom dovolila, da v imenu zavoda uporabi ime »Slovenija«, tako da se je ime zavoda glasilo »Zavod SLOLES, slovensko lesno združenje«, katerega naloga je promocija panoge doma in v tujini ter povezovanje gozdne lesene verige. Danes obrati (žage) članov SLOLES-a, ki skoraj vsi izhajajo s kmetij, nekateri pa se celo še danes ukvarjajo tudi s kmetijstvom, na leto razrežejo že skoraj 60 odstotkov vse slovenske hlodovine žagarske kakovosti, večino izdelkov pa izvozijo po vsem svetu. Kot pravi predsednik SLOLES-a Danilo Knap, direktor žagarskega lesnopredelovalnega podjetja iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu in tudi še aktiven kmet, njemu in ostalim članom prav zavedanje svojih kmečkih korenin narekuje, da poskušajo na slovenskem turbulentnem trgu s hlodovino uvesti pravične odnose med vse člene gozdne lesne verige – od panja do končnega izdelka. Žal so se in se še vedno na trgu s hlodovino dogajajo špekulacije in celo kraje lesa lastnikom gozdov, kar ni v škodo samo lastnikom, temveč tudi slovenski predelovalni industriji. Več o tem pa v 18. številki (1.maj 2019) Kmečkega glasa.

Je javni interes razvoj kmetijstva in gozdarstva ali njuno uničenje

V zadnjih letih naše gozdove pestijo izredni dogodki (žledolom, vetrolomi, podlubniki, snegolomi, prenamnožitev divjadi …), ki zahtevajo intenzivnejše delo in vlaganja v gozdove. Med ukrepi ni potrebna le naravna in umetna obnova, temveč tudi pomladitev starih gozdov z vrstami, ki bodo bolj odporne na podnebne spremembe. Zato lastniki gozdov potrebujejo več sadik in več sredstev, ki pa jih za redno obnovo skoraj ni. Posebej velik problem se je po mnenju Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije pojavil z nerazumevanjem Finančne uprave RS (FURS), ki trenutno želi pripisati v dohodnino vrednost lastnega dela in sadik za sanacijo ujm, kar je nedopustno. Obstajajo primeri, ko so bili vestni lastniki zaradi redne obnove gozda ob socialne transferje le zato, ker so izvajali sadnjo in nego gozda, kar je v javnem interesu in se lahko izvede le na podlagi izdane odločbe v upravnem postopku. Takšno ravnanje FURS-a zagotovo ne vzpodbuja, temveč zavira nujno obnovo slovenskih gozdov. Več o tem si preberite v 15. številki Kmečkega glasa.

13. licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov

Že tradicionalna vsakoletna licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov, ki je potekala januarja in februarja v Slovenj Gradcu, je ponovno postregla z rekordnimi rezultati, in sicer tako po številu pripeljanih hlodov, po številu lastnikov, ki so hlode dali na licitacijo, kot po doseženi skupni povprečni ceni vseh hlodov vseh drevesnih vrst. Lani je skupna povprečna cena znašala 308 evrov, letos pa 325 evrov za m3. Na mesto licitacije je svoje hlode do 25. januarja pripeljalo 566 lastnikov, za katere je ponudbe oddalo 39 kupcev, in sicer 18 Slovencev, 10 Avstrijcev, štirje Nemci, štirje Italijani, en Madžar in dva Hrvata. Vseh hlodov je bilo 3.706 v skupni izmeri 3.724 m3. Najvrednejši je še vedno les gorskega javorja, najvišja dosežena cena pa 9.275 evrov na m3. Ob letošnji razglasitvi rezultatov na dnevu odprtih vrat je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) objavil glavne podatke o gospodarjenju s slovenskimi gozdovi v letu 2018 in o sanaciji v naravnih ujmah poškodovanih gozdov v zadnjih petih letih. Lani je bilo tako v slovenskih gozdovih posekanih dobrih 6 milijonov m3 dreves. Letni posek dreves v slovenskih gozdovih je bil tako za dober milijon m3 ali 18 % večji kot v letu 2017 (5 milijonov m3). Skupaj je bilo v zadnjih petih letih zaradi naravnih ujm v slovenskih gozdovih posekanih 16 milijonov m3 dreves. Poškodovanih gozdov, ki jih je treba obnoviti, se je v zadnjih letih nabralo za skoraj 33.000 ha. Po mnenju ZGS naj bi se po naravni poti ob pomoči gozdnogojitvenih ukrepov obnovilo 95 % teh površin. Obnova s sadnjo sadik gozdnega drevja bo potekala na preostalih 5 % obnove potrebnih površin oziroma na skoraj 1.700 ha. Več o tem si preberite v 8. številki Kmečkega glasa

Gozdarstvo

Aug 27, 2019
Štejejo sekunde in milimetri, seštevek pa je ...
V okviru sejma AGRA je tudi letos potekalo državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki sta ga organizirala ...
(0)
Aug 20, 2019
Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje
Digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, hrana iz naše bližine, generacijska pomladitev, ...
(1)
Aug 13, 2019
Brez zadružništva ne bo šlo
Milan Unuk, podpredsednik SKS: »Sedanji zadružni sistem je preživet in pretog, zato bi bil nujno potreben ...
(3)
Aug 12, 2019
Slovenija ne bo zverinjak
Kmetom je prekipelo, saj skoraj ne mine dan, da rejnih živali na pašnikih ne napadejo divje zveri, predvsem ...
(1)
Aug 06, 2019
Napadi podlubnikov se povečujejo in preraščajo ...
Letos je bilo do 25. julija za posek zaradi podlubnikov označenih za 470.000 m3 drevja. Junija in zlasti julija se je ...
(0)
May 17, 2019
Umrl je dr. Alojz Slavič
 Včeraj zjutraj je v 79-letu  nepričakovano preminil prekmurski akademik dr. Alojz Slavč iz Radencev. Bil ...
(0)
Apr 29, 2019
Za pravične odnose v gozdni lesni verigi
Vzporedno ob sprejemanju novega Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki je nastajal v letih od ...
(0)
Apr 11, 2019
Je javni interes razvoj kmetijstva in gozdarstva ...
V zadnjih letih naše gozdove pestijo izredni dogodki (žledolom, vetrolomi, podlubniki, snegolomi, prenamnožitev ...
(0)
Feb 19, 2019
13. licitacija vrednejših gozdnih lesnih ...
Že tradicionalna vsakoletna licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov, ki je potekala januarja in ...
(0)
Feb 19, 2019
Ciklus proizvodnje gozdnih sadik traja 4 ali več ...
Drevesničarstvo je ena od panog poljedelstva, ki je v preteklosti veliko prispevala k vse intenzivnejšemu ...
(0)
Feb 13, 2019
Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi ...
Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in ...
(2)
Feb 12, 2019
Odstrel rjavega medveda je pomemben za njegovo ...
Tuje države navadno dojemajo Slovenijo kot državo z zglednim sistemom upravljanja populacije rjavega medveda, saj je ...
(0)