13:41

Palačinke s sadjem in kostanjem

15:09

Siri z vlečenim testom

14:59

Recepti za pripravo gob

14:52

Shranki in slaščice z grozdjem

12:30

V Istri pričakujejo odličen letnik

GOZDARSTVO

Prispevek k varnosti dela z motorno žago

28.08.2018

preberi več

Kdo išče »kolonialiste«, da bi zatrl slovensko lesarstvo?

28.08.2018

preberi več

56. Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni odprt

25.08.2018

preberi več

Sprememb povprečnih cen ni bilo zaznati

7.08.2018

preberi več

Medvedov bo še več

1.08.2018

preberi več

Izredno stanje na trgu okroglega lesa

Družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., je na svoji spletni strani 6. julija pozvala vse kupce, ki imajo sklenjeno dolgoročno pogodbo o prodaji gozdnih lesnih sortimentov in so skladno z javnim pozivom upravičeni za sklepanje dodatka k dolgoročni pogodbi, da podajo vlogo za dobavo dodatnih količin gozdnih lesnih sortimentov (GLS). Dodatek k dolgoročni pogodbi se sklepa zaradi izredno povečanega obsega sanitarne sečnje iglavcev. Kot pa so sporočili iz Združenja slovenskih lesnih predelovalcev SLOLES,  je bil pred dobrim tednom na sedežu družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG), državnega podjetja za upravljanje z gozdovi v lasti Republike Slovenije, v Kočevju sestanek kupcev GLS iz državnih gozdov. SiDG je ob tem zaradi izredno povečanega obsega sanitarne sečnje iglavcev in s tem posledično kopičenja zalog lesa na kamionskih cestah in na vzpostavljenih skladiščih pozval vse kupce, ki imajo sklenjeno dolgoročno pogodbo o prodaji GLS in so skladno z javnim pozivom upravičeni za sklepanje dodatka k dolgoročni pogodbi, da podajo vlogo. Več o tem si preberite v 29. števiki Kmečkega glasa.

Stalež parkljaste divjadi in nosilna kapaciteta gozdov sta daleč vsak sebi

Veliko je že bilo debat, okroglih miz in prelitega črnila o tem, ali je divjadi v slovenskih gozdovih preveč ali ravno prav. Oškodovanci pravijo, da je je preveč, lovci in »ljubitelji narave«, da je je ravno prav. Škode po parkljasti divjadi v slovenskih gozdovih in na poljščinah so v zadnjih dvajsetih letih presegle že vsako normalno mejo (prav tako škode po zvereh). Več o tem piše Zdravko Turk na 12. strani 29. številke (18.julij2018) Kmečkega glasa.

Apel čebelarjev

Čebelarska zveza Slovenije je danes objavila apel, s katerim kmetovalce in druge uporabnike fitofarmacevtskih sredstev opozarja na pozornost pri njihovi uporabi, vse s ciljem, da bi čebele kot najpomembnejše opraševalke zavarovali pred nepotrebnimi  zastrupitvami. Kot pišejo v sporočilu za javnost, čebele sodijo med ene najpomembnejših opraševalcev, saj sodelujejo pri opraševanju različnih cvetočih rastlin ter posledično pri pridobivanju hrane. Od opraševanja s strani čebel je namreč odvisnih več kot 80% kulturnih rastlin, čebele pa oprašijo tudi večino sadnega drevja (vsaka tretja žlica hrane). Poleg posrednega vpliva na pridelavo hrane imajo čebele tudi velik vpliv pri razmnoževanju in ohranjanju nekaterih rastlinskih vrst ter posledično pri ohranjanju pestrosti okolja. Ker je velik del pridelave hrane in kmetijske dejavnosti odvisen od čebel, čebelarji pozivajo kmetovalce, da pri svojem delu skrbijo tudi za varovanje čebel ter okolja v katerem te živijo. »Poleg skrbi za čebele pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS) morajo kmetovalci pozornost nameniti tudi obdelavi in košnji travniških in njivskih površin, na katerih rastejo cvetoče in medonosne rastline, ki privabljajo čebele. Kmetovalci njivske površine velikokrat posejejo z različnimi medovitimi rastlinami, kot so detelje (bela, perzijska, rdeča ali inkarnatka), facelija, ajda in oljna ogrščica, katere pokosijo, podorjejo ali požanjejo. Za čebele je najbolje, da se površine z medečimi rastlinami pokosi oziroma obdela, v času ko rastline že odcvetijo in jih čebele ne obiskujejo več. Če se košnja oziroma obdelava takšnih površin izvede v času cvetenja le teh, je potrebno delo izvesti pozno zvečer, zgodaj zjutraj oziroma ponoči, v času ko čebel ni na cvetju. Kmetovalci se morajo pri svojem delu zavedati, da so oni, okolje v katerem živijo in uspeh njihovega dela, posredno močno odvisni od čebel. Nujno je, da delujejo tako, da s svojim delom čebelam ne škodijo ter da skrbijo za ohranjanje čebel in biotske pestrosti okolja,« pišejo v pozivu, pod katerega se je podpisal  Simon Golob, svetovalec Javne svetovalne službe v čebelarstvu za tehnologijo čebelarjenja. Golob dodaja, da je za sam obstoj in razvoj obeh panog ter za ohranitev čebel, nujno sodelovanje in komunikacija med kmetovalci in čebelarji, ki svoje dejavnosti opravljajo na istih območjih.

Škoti so v Slovenijo prišli po kakovosten les in po cenovno ugodno delovno silo

Iz Zavoda Sloles, ki združuje in predstavlja podjetja z dejavnostjo proizvodnje žaganega lesa ter drugih lesnih proizvodov in nadaljnje obdelave žaganega lesa v polizdelke ter podjetja, ki opravljajo dejavnost trgovine z žaganim lesom in lesnimi polizdelki in skupaj predelajo 66 % vse predelave lesa v Sloveniji, so sporočili, da v celoti podpirajo Obrtno zbornico Slovenije (OZS) in Združenje lesne in pohištvene industrije (ZLPI) pri GZS pri njunem nasprotovanju izgradnje »megažage« v obliki in z dejavnostjo, kot jo je predstavilo škotsko podjetje BSW ob podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zakaj Sloles podpira OZS in ZLPI? »Ker nam politika s tujim investitorjem gradi za slovenske razmere megalomanski obrat za razrez iglavcev, za kar imamo sicer trenutno v Sloveniji že dovolj kapacitet. Mi potrebujemo pomoč našim investicijam v posodabljanje obstoječih obratov, predvsem pa pomoč našim investicijam v nove obrate za dodelavo rezanega lesa iglavcev, predvsem iglavcev višje kakovosti, in v obrate za predelavo listavcev. Pristojnim smo lani posredovali našo analizo lesnopredelovalne panoge v Sloveniji, ki je med drugim vsebovala analizo potreb in možnosti za nadaljnji razvoj, pa nanjo do sedaj nismo dobili niti odziva. V Sloveniji imamo dovolj lastnega znanja, nimamo pa ustrezne podpore in vzpodbud. Načrtovana škotska megažaga pa bo predelovala natanko tisto kakovost gozdnih lesnih sortimentov, ki je v Sloveniji že sedaj primanjkuje. Nasprotujemo politiki, ki favorizira tuje investitorje in jim nudi državno pomoč v obliki finančnih sredstev (do 20 % upravičenih stroškov) in v zagotovljeni 15-letni prodaji državnega lesa mimo javnih razpisov. Ogrožene pa niso le naše srednje velike žage temveč tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki se ukvarjajo z lesnopredelovalno panogo. Več o tem pa v 22. številki (30. maj 2018) Kmečkega glasa.

Gozdarstvo

Aug 28, 2018
Prispevek k varnosti dela z motorno žago
V nedeljo je bilo na 56. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni izvedeno jubilejno, 20. državno ...
(0)
Aug 28, 2018
Kdo išče »kolonialiste«, da bi zatrl slovensko ...
O pomislekih in nasprotovanju velikega dela slovenskih lesnih predelovalcev o favoriziranju tujih investitorjev v to ...
(2)
Aug 25, 2018
56. Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni ...
S slavnostnim odprtjem na sejemski maneži je danes dopoldan na Pomurskem sejmišču vrata odprl največji sejem s ...
(1)
Aug 07, 2018
Sprememb povprečnih cen ni bilo zaznati
Geodetska uprava RS (GURS) je na spletnih straneh objavila poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2017 in ...
(0)
Aug 01, 2018
Medvedov bo še več
Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je objavljen osnutek odloka o ukrepu odvzema osebkov vrste ...
(1)
Jul 17, 2018
Izredno stanje na trgu okroglega lesa
Družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., je na svoji spletni strani 6. julija pozvala vse kupce, ki imajo sklenjeno ...
(0)
Jul 17, 2018
Stalež parkljaste divjadi in nosilna kapaciteta ...
Veliko je že bilo debat, okroglih miz in prelitega črnila o tem, ali je divjadi v slovenskih gozdovih preveč ali ...
(0)
Jun 07, 2018
Apel čebelarjev
Čebelarska zveza Slovenije je danes objavila apel, s katerim kmetovalce in druge uporabnike fitofarmacevtskih sredstev ...
(1)
May 29, 2018
Škoti so v Slovenijo prišli po kakovosten les in ...
Iz Zavoda Sloles, ki združuje in predstavlja podjetja z dejavnostjo proizvodnje žaganega lesa ter drugih lesnih ...
(0)
May 22, 2018
Bo škotska megažaga uničila slovensko ...
Na Gomilskem namerava škotsko podjetje BSW zgraditi največjo žago v naši državi, ki naj bi razžagala ...
(0)
May 18, 2018
Meso drobnice postaja mrhovina in hrana za zverjad ...
Konec lanskega leta smo pisali o pokolih volkov na območju Trnovskega gozda od Podkraja, Bele, Višenj, Gozda, ...
(0)
May 15, 2018
Škode ne smejo ogrožati ekonomske varnosti ...
Na pobudo Društva lastnikov gozdov Sopota – Laško je bil konec aprila sestanek, ki se ga je ...
(0)