Ri­bo­gojs­tvo na Ma­džar­skem

Pri če­be­lar­jih v Bol­ga­ri­ji

Če­be­lars­tvo v Bol­ga­ri­ji, de­že­li s 7 mi­li­jo­ni pre­bi­valcev, je po vsto­pu Bol­ga­ri­je v EU do­ži­ve­lo ve­li­ke spre­mem­be. Do ne­dav­ne­ga so pre­vla­do­va­li pre­tež­no lju­bi­telj­ski če­be­lar­ji, da­nes na­raš­ča šte­vi­lo po­klic­nih če­be­lar­jev z od 400 do 600 ali več če­be­lji­mi pa­nji. Okoli 40.000 če­be­lar­jev vzdr­žu­je če­be­lji sta­lež 700.000 če­be­ljih dru­žin, let­na pri­de­la­va medu je od 10.000 do 12.000 ton, od tega ga do­ma­či trg po­ra­bi tret­ji­no, os­ta­lo gre v iz­voz. Trž­no ni­šo pred­stav­lja vzre­ja ma­tic, saj ce­lot­na vzre­ja ne po­kri­va po­treb na­cio­nal­ne­ga pov­pra­še­va­nja, v po­ra­stu pa je tudi pro­da­ja pa­ket­nih ro­jev.

Ekološka pridelava sadja v Švici (3)

Eko­loš­ka pri­de­la­va sad­ja v Švi­ci (2)

Na in­šti­tu­tu FIBL v Švi­ci se uk­var­ja­jo tudi s prou­če­va­njem bio­di­na­mič­ne­ga na­či­na pri­de­la­ve. Ugo­to­vi­li so, da zelo do­bro vpli­va na ro­do­vit­nost tal. Dr. Fran­co Weibl je pred­sta­vil na­sa­de, kjer iz­va­ja­jo po­sku­se in prou­ču­je­jo mož­nost pri­de­la­ve ja­bolk brez upo­ra­be zaš­čit­nih sred­stev, tudi ti­stih, ki so do­vo­lje­na v eko­loš­ki pri­de­la­vi.