Škof­je­loško hri­bov­je je mno­gim, ki živi­jo v dru­gih pre­de­lih Slo­ve­ni­je, naj­bolj poz­na­no po slo­ven­skem fil­mu Cvet­je v je­seni, v ka­te­rem spoz­na­va­mo trp­kost pa tudi le­po­to kmečkega živ­lje­nja pod Ble­gošem v Po­ljan­ski do­li­ni v času pi­sa­te­lja knjižne pod­la­ge za film Iva­na Tavčarja. Ti lepi kra­ji, še po­seb­no občina Želez­niki, pa so zaz­na­mo­va­ni tudi s ka­ta­stro­fal­ni­mi po­pla­va­mi leta 2007, a na srečo tudi z us­pešno ob­no­vo. Po­bud­nik us­pešnega zbi­ra­nja po­moči za po­po­plav­no ob­no­vo Želez­ni­kov, ki je obe­nem tudi novi pred­sed­nik Kme­tij­sko goz­dar­ske za­dru­ge Škof­ja Loka, je naš to­kratni so­go­vor­nik Pe­ter Me­sec.

Po ne­koč in­du­strij­ski in poz­ne­je in­for­ma­cij­ski re­vo­lu­ci­ji so po­sta­le ma­te­rial­ne do­bri­ne v raz­vi­tem delu sve­ta do­stop­ne prak­tič­no vsem, kjer­ko­li in ka­dar­ko­li. Če je bila pred sla­bi­mi 200 leti hra­na te­melj­na vred­no­ta, to da­nes po­sta­ja spet kot iz­jem­no po­mem­ben de­jav­nik v vse bolj tr­že­ni ka­ko­vo­sti živ­lje­nja, prav­za­prav na­sled­ni­ci in­for­ma­cij­ske re­vo­lu­ci­je. Še več, v tret­jem sve­tu hra­na po­sta­ja celo sreds­tvo, s ka­te­rim si neki raz­vit na­rod brez vo­jaš­ke­ga spo­pa­da eko­nom­sko in kul­tur­no po­dre­di neki drug na­rod. In v kak­šen po­lo­žaj drvi Slo­ve­ni­ja s svo­jo ka­ta­stro­fal­no sa­moo­skr­bo. Bo ti­ste­ga ne­kaj pri­del­kov iz­jem­ne ka­ko­vo­sti pri­sta­lo na mizi glo­bal­ne­ga ka­pi­ta­li­sta, ki nas da­nes sili v od­vi­snost? Uvo­zi­mo 90 od­stot­kov vrt­nin, pra­ši­če­re­ja za­mi­ra … In kot da nih­če ne ve, kje ti­či, še manj pa ve, kam naj bi šlo na­še kme­tijs­tvo, na­ša pri­de­la­va hra­ne. Sku­pi­na stro­kov­nja­kov, med nji­mi tudi agrar­ni eko­no­mist dr. Sta­ne Kav­čič, za­klju­ču­je prvi del štu­di­je za KGZS o no­vih iz­zi­vih slo­ven­ske­ga kme­tijs­tva. Po­go­var­ja­li smo se z enim od čla­nov pro­jekt­ne sku­pi­ne, eko­no­mi­stom Mi­la­nom Mrav­lja­kom.

Le­tos so bili kmet­je po­nov­no ogor­če­ni nad ne­pra­vič­no pav­šal­no ob­dav­či­tvi­jo. Še po­se­bej taka ob­dav­či­tev pri­za­de­ne hri­bov­ske in male kme­te. O tem in drugih te­ža­vah teh kme­tov smo se po­go­var­ja­li z Vik­torjem Mat­janom, mla­dim hri­bov­skim kmetom iz Pod­mi­lja pri Tro­ja­nah. Vik­tor je tudi pred­sed­nik Območ­ne eno­te KGZS Ljub­lja­na in pred­sed­nik Kme­tij­ske za­dru­ge Dom­ža­le.

Na to in na mno­ga dru­ga vpra­ša­nja bo od­go­vo­ril popis kme­tijs­tva 2010, ki spada v os­nov­no sta­ti­stič­no ra­zi­sko­va­nje, s ka­te­rim zbe­re­mo po­dat­ke o sta­nju na po­droč­ju kme­tijs­tva. Po­pis kme­tijs­tva se iz­va­ja na vsa­kih de­set let. Zad­nji po­dat­ki so bili zbra­ni leta 2000. Ne­kaj os­nov­nih in­for­ma­cij o to­krat­nem po­pi­su nam je pred­sta­vi­la Bar­ba­ra Ku­tin Slat­nar, vod­ja Od­delka za sta­ti­sti­ko kme­tijs­tva, goz­dars­tva, ri­biš­tva in lova na Sta­ti­stič­nem uradu RS.