Za­kaj mora biti re­for­ma to­krat us­pe­šna
»Pred­stav­ljaj­te si, da lah­ko uži­va­mo zdra­ve in za člo­ve­ko­vo zdrav­je var­ne ribe, ki niso uvo­že­ne iz dr­žav zu­naj Evrop­ske uni­je, da je ri­biš­ka in­du­stri­ja spo­sob­na pre­ži­ve­ti ter da se nje­ni de­lav­ci po­ču­ti­jo var­ne in pri­mer­no na­gra­je­ne, da mla­de ge­ne­ra­ci­je po­nov­no zač­ne­jo raz­miš­lja­ti o ri­biš­tvu kot o za­nes­lji­vem na­či­nu pre­ži­vet­ja in da lah­ko iz­ko­riš­ča­mo na­še mor­ske vire brez stra­hu, da jih bomo za ved­no uni­či­li. To je moj sanj­ski sce­na­rij evrop­ske­ga ri­biš­tva, na pri­mer leta 2020. Od zad­nje re­for­me skup­ne ri­biš­ke po­li­ti­ke leta 2002 smo si­cer stal­no na­pre­do­va­li v tej sme­ri, a nam – od­kri­to re­če­no – še ni us­pe­lo. Toda če ho­če­mo ri­biš­tvo ohra­ni­ti, mo­ra­mo naš na­čin ri­bo­lo­va spre­me­ni­ti, in to čim prej,« je pred­sta­vil svoj po­gled Joe Borg (na fotografiji), evrop­ski ko­mi­sar za ri­biš­tvo in po­mor­ske za­de­ve.

»V nas­prot­ju z mo­jim sanj­skim sce­na­ri­jem je kru­ta re­snič­nost tak­šna, da je de­vet od de­se­tih sta­le­žev rib v EU pre­lov­lje­nih, tret­ji­na pa v za­skrb­lju­jo­čem sta­nju. Evro­pa se mora gle­de dveh tret­jin rib za­na­ša­ti na uvoz. Sek­tor ži­vi od niz­kih do­bič­kov in je za pre­ži­vet­je od­vi­sen od sub­ven­cij. In kako smo priš­li do tak­šne­ga sta­nja? Ob­sta­ja pre­cej pre­pro­sta raz­la­ga.«

V Evro­pi je to­li­ko ri­biš­kih flot, da na­lo­vijo pre­cej več, kot lah­ko rib­ji sta­le­ži vzdr­ži­jo. Zah­va­lju­joč na­pred­ni ri­biš­ki teh­no­lo­gi­ji smo prav­za­prav vsa­ko leto moč­nej­ši ali bolj smr­to­no­sni, od­vi­sno od tega, s ka­te­re­ga vi­di­ka gle­da­te. Se­ve­da pa se ribe, en­krat vzete iz vode, ne mo­re­jo več raz­mno­že­va­ti. Preo­sta­le ribe ima­jo lah­ko manj po­tom­cev kot prej in po­pu­la­ci­je rib se zač­ne­jo zmanj­še­va­ti. Med­tem ri­bi­či opa­zi­jo, da je na vo­ljo manj rib za ulov, do­bi­ček pa jim zač­ne upa­da­ti. Ra­zum­lji­vo je, da se za po­ve­ča­nje ulo­va za­te­če­jo k učin­ko­vi­tim teh­no­loš­kim pri­po­moč­kom. Pod vse več­jim pri­ti­skom in­du­stri­je po­li­ti­ki naj­de­jo re­ši­tve za ub­la­ži­tev raz­mer, ki si­cer po­ve­ča­jo krat­ko­roč­ne ri­bo­lov­ne mož­no­sti, ne na­re­di­jo pa ve­li­ko za dol­go­roč­no vzdrž­nost sek­tor­ja.

»Če k temu do­da­mo še tre­nut­no gos­po­dar­sko re­ce­si­jo in ne­kaj­krat­no po­ve­ča­nje cen go­ri­va, do­bi­mo zelo ne­sta­bi­len po­lo­žaj, za­ra­di ka­te­re­ga so v prvi vr­sti ran­lji­vi ri­bi­či in obal­ne skup­no­sti, ne na­zad­nje pa vpli­va na prav vsa­ke­ga od nas. Zato se mo­ra­mo lo­ti­ti te­me­lji­te­ga pre­gle­da SRP, a si ne mo­re­mo pri­voš­či­ti zgolj še ene re­for­me, ki bo čez ne­kaj let mor­da že za­sta­re­la. To­krat nam mora us­pe­ti. Če že­li­mo, da bo re­form­ni pro­ces res ino­va­ti­ven, se bomo mo­ra­li vpra­ša­ti o ne­kaj os­nov­nih dom­ne­vah, na ka­te­rih te­me­lji na­ša ri­biš­ka po­li­ti­ka, ter pre­no­vi­ti ne­ka­te­re me­ha­niz­me in na­če­la, na ka­te­re smo do­slej ra­ču­na­li, je skle­nil Joe Borg.

Slo­ve­ni­ja za di­fe­ren­ci­ran re­žim
Ob­sta­ja­jo vsaj tri­je ele­men­ti, ki naj bi za­go­to­vi­li dol­go­traj­nost in us­pe­šnost pred­vi­de­ne po­li­ti­ke. Pčod­pi­ra­ti bi mo­ra­la eko­loš­ko, gos­po­dar­sko in druž­be­no vzdrž­nost kot iz­ho­diš­če, in ne kot po­sle­di­co. Pčra­vi­la bi bilo tre­ba poe­no­sta­vi­ti, mo­ra­la bi biti ce­nej­ša in laž­je iz­ve­dlji­va; od­lo­či­tve bi se mo­ra­le spre­je­ma­ti na rav­ni lju­di, ki jih te od­lo­či­tve za­de­va­jo. Kčer se ribe gib­lje­jo po ocea­nih in si de­li­jo en sam eko­si­stem, mo­ra­mo po­gle­da­ti tudi zu­naj meja Evrop­ske uni­je in od­go­vo­ren ri­bo­lov spod­bu­ja­ti po vsem pla­ne­tu. Ra­zen teh glav­nih ci­ljev pa os­ta­ja raz­pra­va o pri­hod­nji po­do­bi evrop­ske­ga ri­biš­tva od­pr­ta do 31. de­cem­bra 2009, v ka­te­ri lah­ko vsak­do so­de­lu­je v splet­nem jav­nem pos­ve­to­va­nju EK.

Slo­ve­ni­ja kot ena naj­manj­ših ri­biš­kih dr­žav je poz­dra­vi­la raz­miš­lja­nja komi­si­je o uvedbi di­fe­ren­ci­ra­ne­ga re­ži­ma za zaš­či­to ma­le­ga prio­bal­ne­ga ri­bo­lo­va in spe­ci­fič­ne­ga re­gio­nal­ne­ga uprav­lja­nja z ri­biš­tvom. Sekre­tar­ka Bu­kov­če­va je ob tem de­ja­la: »Že več­krat smo v raz­pra­vi pou­dar­ja­li, da je pri re­for­mi tre­ba upo­šte­va­ti po­tre­be in spe­ci­fič­no­sti zelo majh­nih ri­biš­kih sek­tor­jev, kjer pre­vla­du­je mali prio­bal­ni ri­bo­lov z re­gio­nal­ni­mi zna­čil­nost­mi, ki ne pred­stav­lja ve­li­ke­ga pri­ti­ska na vire. Skup­na ri­biš­ka po­li­ti­ka ne more te­me­lji­ti na enot­nem in splo­šnem pri­sto­pu k ri­biš­tvu, am­pak mora upo­šte­va­ti raz­li­ke med ri­biš­ki­mi sek­tor­ji in re­gi­ja­mi v EU.« Slo­ve­ni­ja se že­li izog­ni­ti temu, da bi bile dr­ža­ve čla­ni­ce z majh­ni­mi sek­tor­ji in ad­mi­ni­stra­ci­ja­mi do­dat­no obre­me­nje­ne z ne­po­treb­ni­mi ob­vez­nost­mi in stroš­ki, ker se ne­ka­te­re že se­daj sre­ču­je­mo z ve­li­ki­mi te­ža­va­mi pri iz­va­ja­nju ob­sto­je­čih zah­tev.

Stra­te­gi­ja za traj­nost­ni raz­voj ri­bo­gojs­tva
Ko­mi­si­ja je mi­ni­strom to­krat pr­vič pred­sta­vi­la tudi stra­te­gi­jo za raz­voj ri­bo­gojs­tva, ki vse­bu­je vr­sto po­bud za spod­bu­di­tev čpo­ve­čanja ri­bo­goj­ske de­jav­no­sti v EU in re­še­va­nje glav­nih te­žav evrop­ske­ga ri­bo­gojs­tva. Slo­ve­ni­ja je po­zva­la komi­si­jo, da naj po­sku­si pri­pra­vi­ti na­črt uprav­lja­nja s po­pu­la­ci­jo ve­li­ke­ga kor­mo­ra­na na rav­ni ce­lot­ne EU, ki kot rib­ji ple­ni­lec pred­stav­lja po­mem­bno ome­ji­tev za raz­voj ri­bo­gojs­tva. Po­leg tega je tre­ba po­zor­nost na­me­ni­ti tudi ukre­pom v zve­zi z vzre­jo rib za po­rib­lja­va­nje od­pr­tih voda z av­toh­to­ni­mi vr­sta­mi rib. So­dob­no ri­bo­gojs­tvo pred­stav­lja po­mem­bno no­vost pri go­je­nju rib in hra­ne iz vodnih or­ga­niz­mov in je naj­hi­tre­je ra­stoč sek­tor ži­vil­ske proi­zvod­nje s pov­preč­no let­no sve­tov­no stop­njo ra­sti od 6 do 8 od­stot­kov. Ce­lot­na proi­zvod­nja v ri­bo­gojs­tvu v EU je bila v letu 2005 1,3 mi­li­jo­na ton, vred­nih 2,9 mi­li­jar­de evrov. Ve­či­na te proi­zvod­nje je na­me­nje­na za trg EU. Na kon­ku­renč­nost ri­bo­goj­ske proi­zvod­nje EU moč­no vpli­va­jo vi­so­ki stroš­ki proi­zvod­nje. Sek­tor ri­bo­gojs­tva v EU za­go­tav­lja 65.000 de­lov­nih mest.
D. Z.