Pridruži se našemu družbenemu omrežju

V prihodnji številki

Priloga O zdravju

Z ohladitvijo se začnejo množiti virusi, zato so možnosti, da zbolimo, večje. Posebej neprijeten je prehod med jesenjo in zimo, ko se mora naše telo prilagoditi nižjim temperaturam zraka in krajšim dnevom. Takrat so najpogostejše okužbe dihalnih poti, pri katerih poleg počitka in pitja zadostne tekočine, lajšajo težave tudi domači pripravki. Nekaj receptov zanje smo zbrali v prilogi O zdravju. V prilogi, ki bo v 43. številki časopisa, boste lahko prebrali tudi kako pravilno čistimo zobe. O tem, kako negujemo zobe, navadno ne premišljamo, čeprav s pravo tehniko ščetkanja zob in uporabo zobne nitke lahko veliko pripomoremo k temu, da nam ne bo treba prepogosto hoditi k zobozdravniku. Pri otrocih so precej nadležna in moteča nadloga podančice, na katere večina staršev niti ne pomisli. Učinkovito jih lahko odpravimo z naravnimi pripravki ter učenjem skrbne higiene naših otrok. Zelo moteči in trdovratni so otiščanci, ki se radi pojavijo, kadar dalj časa nosimo pretesne čevlje. Tudi pri tem si lahko pomagamo sami. Še več koristnih napotkov za ohranjanje zdravja boste lahko našli v letošnji prilogi O zdravju.  

Ameriški smaragdni klek ima težave

Ameriški smaragdni klek (Thuja occidentalis ’Smaragd’) ali laično stožčasta cipresa je pri nas zadnji dve desetletji sopomenka za živo mejo. Njene odlike so hitra rast, odlično in gosto obraščanje po rezi, vedno zelena in do nedavnega odporna rastlina. Predvsem zadnja leta pa so se začele pojavljati težave – škodljivci in bolezni. Klekov zavrtač ali klekov molj (Argyresthia thuiella) se pojavlja od maja do julija. Gosenice obžirajo notranjost poganjkov, tako preprečijo dotok hranil, zato se vejica posuši. Zatiramo jih z insekticidi in tako, da odstranjujemo suhe poganjke. Druga dva sta hroščka, ki navadno nista tako pogosta, a je škoda, ki jo povzročata, lahko nekoliko večja. Južni brinov kresnik (Ovalisia festiva) navadno napada starejše rastline. Čeprav je njegov glavni gostitelj pri nas navadni brin (Juniperus communis), se pojavlja tudi na klekih in drugih cipresovkah. Odrasle hroščke lahko opazimo od maja do septembra, ličinke in bube pa najdemo vse leto. Ličinke se zavrtajo pod lubje in ustvarjajo tunele ter tako prekinejo dovod hranil v veje. Podlubnik (Phloeosinus aubei) je prav tako hrošček, ki zavrta v lubje in živi pod njim. Tudi pri napadu tega hroščka se najprej sušijo poganjki, ki pa se najprej obarvajo sivo zeleno in nato porjavijo. V vseh treh primerih moramo veje odrezati in s sežigom uničiti. Več preberite v 43. številki Kmečkega glasa

Ekstenzivna panoga v kmetijstvu

Reja konj hladnokrvne pasme je gospodarska reja, ki ustvarja bodisi dodatni prihodek na kmetiji bodisi edini prihodek na kmetiji za njeno preživetje in je hkrati zelo pomembna za ohranitev kulturne krajine, saj se večina konj te pasme pase na pašnikih. Več preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa.  

O aktualni problematiki v kmetijstvu

Minuli petek je v Slovenski Bistrici, na izpostavi KGZS - Zavod Ptuj, potekala skuščina Društva za gospodarjenje na travinju Slovenije (DTS). Društvo povezuje 62 kmetijskih strokovnjakov s področja rabe travinja iz različnih ustanov (Biotehniška fakulteta in Fakulteta za biosistemske vede, Kmetijski inštitut Slovenije, kmetijsko-gozdarski zavodi pri KGZS, kmetje in drugi), ki se zanimajo za travinje in pridelovanje krme. Strokovno srečanje se je z raziskovalne problematike na področju travništva in živinoreje v razpravi usmerilo tudi na aktualno kmetijsko in okoljsko politiko ter na iskanje ugodnih rešitev za učinkovito kmetovanje ob vseh zakonodajnih omejitvah. Več si preberite v prihodnji številki tednika Kmečki glas, ki izide 25. oktobra 2017.

Predstavitev podukrepa za razvoj majhnih ...

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je danes (12. oktobra 2017) predstavil podukrep 6.3 - Pomoč za zagon dejavnosti, namenjenih razvoju majhnih kmetij, v okviru katerega MKGP razpisuje 20 milijonov evrov nepovratnih javnih sredstev. "Gre za pomemben nov podukrep, narekuje pa ga specifičnost slovenskega kmetijstva m, številne majhne kmetije, ki jih je potrebno ohranjati in razvijati, saj imajo pomembno vlogo pri obstoju in razvoju kmetijstva in podeželja," je med drugim povedal Židan. Javni razpis za omenjeni podukrep bo objavljen v Uradnem listu RS v petek, 13. oktobra 2017. Upravičenci bodo deležni po 5000 evrov sredstev, vloge pa bodo sprejemali izključno v elektronski obliki od 6. novembra do konca januarja. Več o razpisu pa v prihodnji 42. številki (18. oktobra 2017) Kmečkega glasa.  

NE SPREGLEJTE

Aktualni dogodki in zanimivosti

O izzivih kmetijstva med tržnimi in ...

Evropsko združenje agrarnih ekonomistov (European Association of Agricultural Economists- EAAE) je letos organizirala že 15. kongres, ki je tokrat nosil naslov: »V smeri  trajnostnih agroživilskih sistemov: iskanje ravnovesja med trgi in družbenimi cilji«. 14. Kongres EAAE je bil leta 2014 organiziran in zelo uspešno izpeljan v Ljubljani,  po 24 letih pa so ga ponovno organizirali v Italiji.  Kongres  je potekal med 29. avgustom in 1. septembrom  v Parmi, v regiji Emilija-Romagna, ki slovi po bogati gastronomski tradiciji, arhitekturi, glasbi in naravni in podeželski krajini. Poleg ene izmed najstarejših univerz na svetu (Univerza v Parmi), je  v Parmi tudi sedež dveh prehrambnih multinacionalk –Barille in  Parmalata in Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Pričakovanja o plodni razpravi o najnovejših in najbolj perečih problemih v kmetijstvu in živilstvu v kombinaciji z gurmansko in kulturno podobo v prehrano usmerjene regije so letos na kongres privabili rekordno število –več kot 1000  udeležencev, med njimi šest  slovenskih strokovnjakov,  ob skupini iz Biotehniške fakultete, tudi  profesor dr.  Štefan Bojnec iz Fakultete za management iz Kopra.   Dogodek, ki se odvija vsake tri leta, povezuje vse člane združenja in predstavlja prizorišče za izmenjavo inovativnih idej v raziskovanju agrarne ekonomike in z njo povezanih področij ter vzpostavitev dolgoročnih raziskovalnih sodelovanj, ki so pripomogla k uspehu pri najzahtevnejših raziskovalnih predlogih in projektih. Je prizorišče plodnega dialoga med akademskim svetom, kmetijskimi podjetji in oblikovalci politike, ki spodbujajo razvoj kmetijsko-živilskega sektorja in nacionalnih gospodarstev kot celote. Izzivi zahtevajo nove pristope Teme EAAE kongresov neposredno odražajo najaktualnejše probleme in izzive s katerimi se sooča agroživilstvo. Letošnji kongres je pod vodstvom predsednika programskega odbora, prof. Alfonsa Oudea Lansinka iz Univerze v Wageningu (Nizozemska)  izpostavil dejstvo, da so si  številne zahteve, s katerimi se danes sooča kmetijstvo, pogosto nasprotujoče, zato  zahtevajo nova znanja in pristope. Agrarna ekonomika je tako kot kmetijstvo pred številnimi novimi izzivi, ki izvirajo iz različnih vlog kmetijstva v družbi. Aktualne vsebine, vezane na uravnoteženje zahtev trga in družbenih ciljev v agroživilstvu so se tako nanašale predvsem na trajnost pridelave,  prehransko varnost in varno hrano, povezanostjo kmetijstva z okoljem, upravljanje s tveganji, preference potrošnikov do hrane, povezovanje in sodelovanje, tehnološki razvoj in reformo kmetijske politike. Vse to so teme, ki so posebej zanimive tudi za slovensko kmetijstvo in podeželje.  Kongres je med drugim postregel z zanimivimi plenarnimi predavanji akademikov, in drugih strokovnjakov na področju agroživilstva, med njimi tudi z vabljenim predavanjem profesorja dr. Emila Erjavca iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Predavatelji so v svojih plenarnih govorih vodilno temo naslovili z različnih zornih kotov, s splošnega vidika, ki zadeva prehransko varnost,  z vidika oskrbovalne verige, z vidika potrošnika in seveda z vidika politike. Kongres je otvorila predsednica EAAE Dr. Chantal Le Mouël, ki je v svojem govoru predstavila pregled glavnih študij zadnjih let, ki se ukvarjajo s tem, kako na trajnosten način zagotoviti prehransko varnost za naraščajočo človeško populacijo. Ta naj bi do leta 2050 dosegla 9,2 milijarde ljudi, poleg zgolj količinskih in kaloričnih potreb pa v svetu z rastočimi življenjskimi standardi naraščajo tudi zahteve po varni, kakovostni in cenovno dostopni hrani. Projekcije v pregledanih študijah se pri tem med seboj močno razlikujejo glede na predpostavke – napovedi segajo vse od 29-odstotnega do 91-odstotnega povečanja človeških potreb po hrani in neprehranskih kmetijskih izdelkih. Med glavnimi mogočimi načini za doseganje trajnostne oskrbe s hrano so bili izpostavljeni: prehrana z manj kalorijami in manj mesa ter zmanjšanje količine odpadkov hrane; manj površin, namenjenih proizvodni biogoriv; povečanje hektarskih donosov; ter povečanje kmetijskih površin.Več v tiskani izdaji Kmečega glasa Dr. Tina Kocjančič, Ilona Rac, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

pred 1 dnevi

Italijanski Bra, prestolnica sirov

Mesto Bra, v italijanskem Piemontu, se vsake dve leti spremeni v svetovno središče sira. Slow cheese je prireditev, ki je letos upihnila svojo enajsto svečko, a praznovala 20 let od prve uprizoritve.Prireditve v Braju, kjer se je predstavilo več kot 400 razstavljavcev iz 50 držav vseh petih kontinentov, je obiskalo več kot 300 tisoč obiskovalcev. Tujcev iz vseh držav sveta je bilo veliko. Izključno siri iz surovega mleka Nemogoče je oceniti, koliko tujcev je bilo v javnosti, vendar podatek, da je bilo polovica vstopnic prodanih za rezervirane dogodke zunaj Italije pove veliko. Proste sobe v hotelih in pri zasebnikih v Braju in okolici so bile zasedene že najmanj pol leta pred dogodkom, vlaki iz Torina so vozili v obe smeri vsako polno uro, obiskovalci so parkirali tudi 20 km od mesta, od koder so bili organizirani prevozi na prireditev vsakih 10 minut. Med številnimi razstavnimi prostori po majhnem mestecu Bra, po velikosti ga bi lahko primerjali s Sežano, so se vile množice obiskovalcev, ki so poskušali sire in vse kar sodi poleg, obenem pa tudi uživali v pogovorih s predelovalci, kmeti, mlekarji, študenti, strokovnjaki, s prodajalci in degustatorji sirov širom sveta. Že drugič se je na zemljevid Slow cheesa in s tem tudi na zemljevid svetovnih sirov, vpisala tudi Slovenija. Mavrica okusov korak naprej Po zaslugi omizja slow food Primorska, ki ga vodi Tatjana Butul so predstavili sir tolminc in planinske sire z zelišči, ki so jih na domačiji Butul, skupaj s sirarjem Rokom Stresom na planini Matajur, razvijajo že sedmo leto in jih postrežejo z različnimi marmeladami ter vinskimi želeji, ki jim dodajo zelišča iz sredozemskega zeliščnega vrta na Manžanu.Več v tiskani izdaji Kmečkega galsa. Mitja Butul

pred 1 dnevi

V bližnji prihodnosti

FOTO ZGODBE

Ljubezen, ki traja

Priljubljeni koledar TRAKTORJI 2018 je že v prodaji

Kdaj in kako žveplati vino

Lunine bukve 2018

Albuminska skuta je zelo priljubljena

Tehnika in narava

Valtra A134

Podjetje Valtra ima dolgoletno tradicijo traktorjev. Predhodnik Valtre je bilo podjetje Valmet, ki je na trg finske ponudilo traktorje že leta 1951. Največ traktorjev se proda v Evropi in Južni Ameriki, kjer je tudi ena od tovarn Valtre, cenjeni pa so posebej v Skandinaviji tudi na račun svoje robustnosti in varnosti. Neto prodaja v Evropi, na Srednjem vzhodu in v Afriki znaša kar pol milijarde evrov. Leta 2003 so pod okriljem koncerna AGCO, zaposlujejo več kot tisoč delavcev. Vsak traktor izdelajo posebej za vnaprej znanega kupca. So zelo prilagodljivi, kupec se lahko odloči celo za barvo traktorja (rdeča, kovinsko rdeča, kovinsko črna, kovinsko bela, kovinsko oranžna, kovinsko zelena, kovinsko srebrna in kovinsko modra), kar ni tako običajno. Za letošnjo predstavitev na sejmu Agritechnica, so pripravili več novosti, na Nizozemskem, blizu mesta Utrecht, smo pred kratkim kot prvi preizkusili novo serijo A. Podjetje Valtra kot eden redkih proizvajalcev traktorjev večino sklopov traktorja sam razvija in proizvaja. Proizvajalec poudarja, da je uporabniku na izbiro veliko število različnih možnih kombinacij delov in sklopov, kar zagotavlja, da uporabnik dobi ter plača za tisto, kar potrebuje za svoje delo. Poleg tega pri proizvajalcu poudarjajo, da so njihovi traktorji zasnovani na osnovi čistega in enostavnega nordijskega oblikovanja, ponujajo praktičnost za uporabo, ergonomičnost, varnost in udobje ter da zaradi svoje zanesljivosti delujejo najmanj eno generacijo. Zasnovani so za različne naloge in opravila v kmetijstvu z vključno gozdarskimi opravili. Na Nizozemskem so predstavili novo serijo A, seriji N4 in T4 so razširili s po dvema močnejšima modeloma, pri seriji S4 so zasnovali tudi novo upravljalno ploščo, ki so jo poimenovali »SmartTouch«.

Video vsebine

Jezersko-solčavske ovce na razstavišču letošnje ...

Glasbeni utrinek z izbora mlade kmetice in mladega ...

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - insert z okrogle mize

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - Vrisk, predsednik ZZS

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - Šabeder, direktor

Vzdušje na kmetijskem sejmu v Novem Sadu

Franci in Teja Podjed na Mercatorjevi Akademiji radi ...

Peter Vrisk na Mercatorjevi Akademiji radi imamo ...

Vlečne grablje na mulčerju Elite L 160 - INO Brežice

Mulčer Profi Mega 270 - INO Brežice

Predsednik ZZS Peter Vrisk na kmetijskem sejmu v ...

Blagoslov traktorjev v Andražu nad Polzelo

Direktor KZ Tolmin Niko Maver

Direktorica Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček ...

Direktor Klet Brda Silvan Peršolja trgovinici KZ ...

NOVA KNJIGA Visoke grede in vrtički v posodah

Pernata druščina na dvorišču

Testni preizkus traktorja Case IH Luxxum 120

Pravilno podiranje drevesa z motorno žago

Oranje z novim traktorjem KIOTI PX1153

LUNINE BUKVE 2017

Testna žetev z novostmi podjetja Claas

JAGABABA - s sitom z ljubeznijo

Bogastvo stročnic

Nova knjiga Pletene pošasti za male pošastneže

Priloga Živimo s podeželjem: nova hiša v Stari ...

Prednosti permakulturnega vrta

Sejemski utrinki AGRA 2016

Ob koncu poletja: SIVKIN PILING za lepo kožo

Nova knjiga Zrnate stročnice - pridelava in uporaba

Ples s Hmeljsko princeso 2016

Nova številka revije Tehnika in narava že na voljo

Najbolje si pomagamo sami

Čudoviti svet divjih živali

Nova knjiga Rastlinjaki na vrtu

Res odlično knjižno darilo

Knjiga Moja domača kozmetika

O NAS

ČASOVNICA

pred 1 urami
Priloga O zdravju
Z ohladitvijo se začnejo množiti virusi, zato so možnosti, da zbolimo, večje. Posebej neprijeten je prehod med ...
(0)
pred 2 urami
Ameriški smaragdni klek ima težave
Ameriški smaragdni klek (Thuja occidentalis ’Smaragd’) ali laično stožčasta cipresa je pri nas ...
(0)
pred 3 urami
Izjemno inovativna prehranska industrija
 Anuga, največji sejem prehranske industrije in pijač v nemškem Kölnu, je letos potekal med 7. in 11. ...
(0)
pred 3 urami
Zmagovalni refoški iz Šareda nad Izolo
Tilen Praprotnik iz Šareda nad Izolo je ekološki   vinogradnik in vinar, ki  pod imenom Steras ...
(0)
pred 16 urami
20 let Društva kmetic občine Šentilj
15. oktobra, na svetovni dan kmetic, so s pregledno razstavo domačih dobrot s pokušnjo le-teh v krajevni ...
(0)
pred 22 urami
Jagodičnica z mikavnimi plodovi
Med nedavnim sprehodom ob morski obali sem naletela na zanimiv, predvsem pa lep sredozemski grm z bujnimi belimi ...
(0)
pred 1 dnevi
Ekstenzivna panoga v kmetijstvu
Reja konj hladnokrvne pasme je gospodarska reja, ki ustvarja bodisi dodatni prihodek na kmetiji bodisi edini prihodek na ...
(0)
pred 1 dnevi
Žetev ajde
V Sloveniji je bila ajda že pred stoletji sestavni del značilne slovenske krajine. V zadnjih letih je dišečih ...
(0)
pred 1 dnevi
Od avtomobila, poročnih oblek do salam, sira in ...
Na posestvu Gostilne Jap v Prapročah pri Temenici se je minuli konec tedna zgodil Vseslovenski sejem. Glavna ...
(0)
pred 1 dnevi
O izzivih kmetijstva med tržnimi in družbenimi ...
Evropsko združenje agrarnih ekonomistov (European Association of Agricultural Economists- EAAE) je letos organizirala ...
(0)
pred 1 dnevi
Italijanski Bra, prestolnica sirov
Mesto Bra, v italijanskem Piemontu, se vsake dve leti spremeni v svetovno središče sira. Slow cheese je ...
(0)
pred 1 dnevi
Vzreja telet na kmetijah
Izguba teleta prinaša rejcu poleg stroškov nastalih z vzrejo, zdravljenjem bolne živali ali celo nakupom ...
(0)