Tanke, široke, zavite, polnjene, olepotičene in vse domače

Testenine so verjetno najbolj hvaležna jed, ki je pripravljena mimogrede in se je nikoli ne naveličamo. Za pripravo niso zahtevne – velik lonec, vrela in osoljena voda ter pest teh ali onih testenin z najbolj preprosto omako so dovolj, da se nam ob krožniku pocedijo sline. Pa vendar lahko testenine nadgradimo iz vsakdanje jedi v imenitno, če se jih lotimo izdelati sami. Moka, jajce, voda in občutek gnetenja pod prsti lahko industrijske različico dvignejo na višjo raven, da bodo naše brbončice pele od zadovoljstva. Če menite, da se ni vredno potruditi za domače testenine, saj je na trgovinskih policah metre in metre dolga ponudba, vas bo prepričala Saša Drobnič Škrjanec. Po dvoletnem premoru za Založbo Kmečki glas namreč pripravlja knjigo o testeninah, v kateri bo razkrila vse svoje gostinsko znanje in spretnosti pri izdelavi testenin. Spomnimo, da je tudi svojo prvo knjižno kulinarično uspešnico izdala pri Založbi Kmečki glas; to so bile Jedi iz sklede, ki je bila ponatisnjena, na voljo pa je le še nekaj izvodov. Zato je bil čas, da jo ponovno povabimo k sodelovanju. TA DOMAČE SO NAJBOLJŠE »Razlogov za to, da si zavihamo rokave in se lotimo ta domačih testenin, je veliko,« pravi avtorica nove knjige. »Največja prednost in vrednost doma narejenih testenin je, da lahko sami izberemo kakovostno moko iz nam ljubega mlina ali od bližnjega kmeta. Testo umešamo z domačimi jajčki kokoši, ki se pasejo po dvorišču ali na sosedovi kmetiji. S testeninami se lahko poigramo na tisoč in en način – testo lahko obarvamo z naravnimi barvili, uporabimo svežo špinačo, domačo rdečo peso, korenček, bučo, ki je zrasla na sosedovi njivi … Lahko jih tudi rahlo aromatiziramo s svežimi zelišči, kot so bazilika, origano, majaron … ali jih olepotičimo s svežim cvetjem in nežnimi zelenimi lističi zelišč, kot so peteršilj, žajbelj, drobnjak,« razkriva Saša Drobnič Škrjenec, ki je zakuhala več kot 60 receptov. V knjigi so osnovni recepti za izdelavo testenin iz različnih vrst moke, kot so pirina, ajdova, kamutova. Naši zahodni sosedi Italijani testenine najraje delajo iz durum moke, ki v primerjavi z navadno pšenico vsebuje več beljakovin. »Zdrob pšenice durum vsebuje približno toliko mineralnih snovi kot polbela moka (tip 850). Na otip je podobna našemu belemu zdrobu, je zelo lepe rumene barve, zato so tudi testenine bolj rumene, kot če bi uporabili belo moko,« nas poduči avtorica. Čar domačih testenin je tudi v tem, da lahko naredimo iz ene vrste testa različne oblike testenin. Skuhamo jih še sveže, višek testenin pa lahko posušimo ali preprosto zamrznemo in porabimo pozneje. Kako zapremo raviole in oblikujemo torteline ter kako prikupne so lahko dvobarvne testenine, bo avtorica nazorno prikazala v knjigi, njem mož Mitja Škrjanec pa je njeno delo spremljal s fotoaparatom. Tako kot so testenine najboljše s pravo mero omake, bo tudi knjiga o testeninah bogato začinjena z mikavnimi fotografijami.

Prijavite se na tekmovanji v plesanju polke in vlečenju vrvi

TEKMOVANJE V PLESANJU POLKE ČZD Kmečki glas in Pomurski sejem prirejata v okviru 57. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni TEKMOVANJE v plesanju polke. Pari bodo zaplesali v soboto, 24. avgusta, ob 14. uri v maneži pod tribuno.  Prijavite se lahko vsi teklmovalci, ki želite preizkusiti svoje plesne sposobnosti; starostne omejitve ni, pogoj pa je, da par pleše oblečen v narodno nošo. Tekmovbanja se bodo udeležili le vnaprej prijavljeni pari.  Prijave pričakujemo do 9. avgusta 2019, pošljite jih na naslov: Pomurski sejem, Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona, ga. Vesna Dajčman (tel. št.: 041 679 685) oz. na e-naslov: vesna@pomurski-sejem.si. Objava parov bo 21. avgusta 2019 v Radgonski prilogi tednika kmečki glas.  Če bo prijavljenih več kot 12 parov, bodo imeli prednost tisti, ki so se prijavili prej.  Vsi tekmovalnio pari bodo prejeli uporabna darila, trije najboljši pa pokale in denarne nagrade: za prvo mesto 150 EUR, za drugo 100 in za tretje mesto 50 EUR.  VABLJENI! FENDT TEKMOVANJE V VLEČENJU VRVI ZA NAJMOČNEJŠE SLOVENSKE FANTE Medijski porkovitelj prireditve: ČZD Kmečki glas Tudi lesto pripravljamo na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji radgoni zabavno prireditev vlečenja vrvi, in sicer v nedeljo, 25. avgusta 2019, ob 15. uri v maneži pod tribuno.  Pomerilo se bo do šest ekiš, v vsaki mora boti po šest članov in imeti morajo vodjo. Udeleženci tekmujejo na svojo odgovornost.  Prijavnico z vsemi zahtevanimi podatki naj vodja ekiše pošlje na: Pomurski sejem (Miran Mate, 041 263 107, miran.mate@pomurski-sejem.si), Linhartova 36, 1000 Ljubljana, najpozneje do 9. avgusta 2019. Objava ekip bo 21. avgusta 2019 v Radgonski pilogi tednika Kmečki glas.  Če bo prijavljenih več ekip, bomo med prijavljenimi izžrebali 6 ekip, ki se bodo udeležile tekmovanja. Vsi tekmovalci bodo prejeli brezplačne vstopnice za sejem in malico, zmagovlana ekipa pa denarno nagrado v vrednost 200 evrov. Zmagovalci pridobijo pravico uporabe naziva najmočnejši slovenski fantje.  AGRA     Interexport    ČZD Kmečki glas, d. o. o. VABLJENI! 

Katera bo nova zmagovalka?

V začetku septembra si bo z znanjem in spretnostmi naziv mlade kmetice leta priborila že osemnajsta zmagovalka. Toliko je bilo namreč prireditev, na katerih so svoje moči merile predstavnice društev podeželskih žena po Sloveniji. Letos bo konkurenca huda, pomerilo se bo osem kandidatk. Letošnja prireditev bo spet na Koroškem, saj sta kar dve leti zapored naziv najboljše osvojili Korošici. Lani je na Prevaljah naziv predala Tatjana Ladinek, letos pa bo to storila Marjeta Šteharnik v Slovenj Gradcu. Za njo je že več kot polletni mandat, Marjeta pa s ponosom nosi osvojeni naziv in jo večkrat srečamo na prireditvah po Sloveniji. Organizator tekmovanja je ČZD Kmečki glas s tednikom Kmečki glas, vsako leto pa pri prireditvi sodelujejo tudi gostitelji, letos sta to Mestna občina Slovenj Gradec in Društvo podeželskih žena Mislinjske doline, ki ga vodi Jožica Jeromel. Nepogrešljiva pomoč pri prireditvi pa je tudi Zveza kmetic Slovenije. In kaj pripravljamo za vse kandidatke? Tako kot je navada, bomo vse povabili že dopoldan na sproščeno druženje z organizatorji prireditve. Skupaj si bomo ogledali nekaj okoliških zanimivosti in se sproščali pred pozno popoldanskim vrhuncem dneva. Tam vse kandidatke najprej čaka preskus znanja, najboljše tri pa še spretnostne igre. Pogoji za prijavo kandidatk so bili: kandidatka je stara med 18 in 40 leti, živi na registrirani kmetiji, zaposlena je lahko drugje, zaželeno je tudi, da je članica društva podeželskih oziroma kmečkih žena in deklet. Vseh osem kandidatk bomo v naslednjih tednih obiskali na njihovih domačijah, predstavljene pa bodo v avgustovskih številkah časopisa Kmečki glas in na spletnem portalu www.kmeckiglas.com. Takrat bomo objavili tudi strokovne teme, s katerimi se bomo morale spopasti pri prvem delu tekmovanja, tri najboljše bodo napredovale v finale. Tam se bodo morale izkazati še z ročnimi spretnostmi, k zmagi pa vsako leto pripomore tudi sreča – katera je bo imela največ, boste lahko spremljali v živo, če se nam boste pridružili. Prisrčno dobrodošli! Kandidatke za mlado kmetico leta 2019 1. Andreja BOGATAJ, Društvo kmečkih in podeželskih žena Cerklje – Šenčur, Gorenjski nagelj 2. Katarina DEMŠAR, Društvo podeželskih žena Blegoš 3. Renata KOBOLT, Društvo kmetic Dravograd 4. Brigita PETEK, Društvo podeželskih žena Gornja Radgona 5. Brigita RUPNIK, Društvo podeželskih žena Mirna Peč 6. Ida SIMONČIČ, Društvo kmetic Ajda 7. Albina SUŠEC, Društvo kmetic Mislinjske doline 8. Irena VIDEMŠEK, Društvo podeželskih žena Šaleška dolina

Kmetovanje je lep poklic, če ti ga tako predstavijo starši

Matej Markuš iz Malečnika pri Mariboru, bolj znan kot vina Oskar,je mladi prevzemnik, ki  obdeluje 12 hetkarov vinogradov in je nosilec dopolnilne dejavnosti  na izletniški kmetiji na mariborski vinski cesti.  Na kmetiji svojih staršev je začel delati po petnajstih letih nabiranja izkušenj po drugih  vinskih kleteh, sedaj pa  nadaljuje družinsko tradicijo z veliko novimi načrti. Za svoj poklic pravi da je zelo lep, če ti ga na ta način predstavijo že starši. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.