12:46

Mlada kmetica je Brigita Petek, mladi gospodar pa Uroš Hovnik

12:40

Kmetje so opravili veliko pionirskega dela

10:17

Del jesenske knjižne bere

10:11

Grozdja je manj, a bolj kakovostno

09:57

Najboljša orača sta Filak in Pate

Mlada kmetica je Brigita Petek, mladi gospodar pa Uroš Hovnik

17.09.2019

preberi več

Kmetje so opravili veliko pionirskega dela

17.09.2019

preberi več

Grozdja je manj, a bolj kakovostno

17.09.2019

preberi več

Najboljša orača sta Filak in Pate

17.09.2019

preberi več

Ozimna žita

17.09.2019

preberi več

V PRIHODNJI ŠTEVILKI

Na posevkih težave zaradi vremena

V osrednji Sloveniji je bilo na poljih koruze vse od pomladi precej težav zaradi neugodnega vremena. Koruza je nižja in pridelek bo manjši ter slabše kakovosti. Na letošnjem, že tradicionalnem strokovnem srečanju v Jabljah so govorili tudi o integriranem varstvu pred pleveli v koruzi in o strupenih rastlinah na kmetijskih površinah. Več preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa

Kulinarično doživetje v središču Ljubljane

Že peto leto zapored so primorske zadruge in živilska podjetja v središču slovenske prestolnice ponujale jedi in vina, katerim mediteransko okolje in tradicionalni recepti dajejo poseben pečat. Pod skupnim imenom Po primorsko so se tudi tokrat v tednu, ko se obeležuje priključitev primorske matični domovini, predstavile KZ Agraria Koper, KZ Tolmin in Mlekarna Planika, KGZ Idrija, Vinakoper, Vinakras Sežana, Vinska klet Goriška Brda, Pivka perutninarstvo, Delamaris, Kras in Mlinotest. Več preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Državno tekmovanje v oranju

V petek in soboto, 13. in 14. septembra, bo v Tešanovcih potekalo državno tekmovanje oračev ter državno tekmovanje dijakov slovenskih biotehniških šol. Prvi dan (oranje na strnišču) se bo tekmovalni del programa začel ob 13., drugi dan (oranje na ledini) pa ob 10. uri. Oba dneva bo na prireditvenem prostoru tudi bogat spremljevalni program. Na dan odprtja tekmovanja bodo Pri čigi odkrili tudi spominsko obeležje 56. svetovnega prvenstva v oranju, ki je bilo leta 2009 prav v Tešanovcih. V soboto se bo ob 15. uri v organizaciji Zveze kmetic Slovenije pričelo še državno tekmovanje žensk v spretnostni vožnji s traktorjem in enoosno prikolico. Več o dogajanju in najboljših oračih pa v Kmečkem glasu (18. 9. 2019).

Ozimna žita

Seznam sort ozimnih žit temelji na rezultatih sortnih poskusov in izkušenj pri pridelovanju. Glavni kriteriji pri izboru sort so bili višina in kakovost pridelka ter odpornost proti boleznim, škodljivcem in poleganju. Ponudba semena strnih žit je zelo široka, posebno bogata pa je izbira sort pri ozimni pšenici in ječmenu. Vsa strna žita imajo sorazmerno visoke potrebe po vodi. Na sušo je najbolj odporen ječmen, sledi mu rž, tritikala in pšenica, na pomanjkanje vode pa je najbolj občutljiv oves. Vse o sortah in njihovih lastnostih ter o pričakovanjih ob uvedbi sheme Izbrana kakovost Slovenija pa v Kmečkem glasu (18. september 2019).

KOLEDAR DOGODKOV

NE SPREGLEJTE
Aktualni dogodki in zanimivosti

Na trgatvi vojvodinskega krokana

Sredi reke Tise, na Bisernem otoku v vojvodinskem  Novem Bečeju, uspeva avtohotna sorta grozdja muškat krokan. Vinograd s to posebno aromatično sorto, za katero ne vedo, ali je prišla v Francijo iz Alžirije,  ali iz Alžirije v Francijo, in se kot ena od različic udomačila sredi vojvodinskih ravnic, je zelo majhna, le sedem hektarjev, in daje zelo prijetno pitno  aromatično vino. Tja so vojvodinski kolegi povabili  na trgatev 6. septembra tudi slovenske turistične novinarje. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.     

Prestrukturiranje počasno in različno po deželah

V slovenskem vinogradništvu in vinarstvu smo zadnja leta izvajali različne ukrepe kmetijske politike, toda sektor kljub temu peša. Opuščanja vinogradov le-ti niso ustavili, konec julija letos je bilo vpisanih v register pridelovalcev grozdja in vina le še 15.000 hektarjev. Upadanje je zlasti zaskrbljujoče v vinorodni deželi Podravje in Posavje, kjer so tudi največje zaloge vin po lanskem obilnejšem letniku, so opozorili na srečanju Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis, na sejmu v Gornji Radgoni, kjer so se zbrali predstavniki vseh treh vinorodnih dežel.V slovenskem vinogradništvu in vinarstvu smo zadnja leta izvajali različne ukrepe kmetijske politike, toda sektor kljub temu peša. Opuščanja vinogradov le-ti niso ustavili, konec julija letos je bilo vpisanih v register pridelovalcev grozdja in vina le še 15.000 hektarjev. Upadanje je zlasti zaskrbljujoče v vinorodni deželi Podravje in Posavje, kjer so tudi največje zaloge vin po lanskem obilnejšem letniku, so opozorili na srečanju Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis, na sejmu v Gornji Radgoni, kjer so se zbrali predstavniki vseh treh vinorodnih dežel.Več v 37. številki Kmečkega glasa. 

23. Podobe bistriških domačij

Minuli konec tedna je v Slovenski Bistrici potekala 23. prireditev Podobe bistriških domačij, ki že vrsto let povezuje bistriško podeželje z mestom Slovenska Bistrica. V sklopu dogodka je na gradu v Slovenski Bistrici potekala tudi razstava nagrajenih kruhov in potic, ki so jih pripravile članice Društva kmetic Slovenske Bistrice.  Več o vtisih z dogodka izveste v novi, 37. številki Kmečkega glasa.  VABLJENI K BRANJU. Utrinek z razstave kruha in potic poglejete na videu 23. Podobe bistriških domačij.    

NAGRAJENCI AGRA 2019 - KOLO SREČE

Na nedavnem sejmu Agra ste obiskovalci vrteli kolo sreče in s tem prišli v žreb za glavne nagrade. V skladu s pravili nagradne igre smo med več kot tisoč sodelujočimi danes izžrebali nagrajence: 1. nagrada (2x): predplačniška DBS Activa Mastercard kartica v vrednosti 40 EUR:- Simona Albert, Sebeborci 58, 9221 Martjanci- Petra Pipenbaher, kovača vas 24a, 2310 Slovenska Bistrica 2. nagrada - 3 knjige založbe Kmečki glas:- Liljana Zmazek, Precetinci 37, 9243 Mala Nedelja 3. nagrada - bon v vrednosti 25 EUR za nakup po lastni izbiri v kateremkoli Vrtnem centru Kalia:- Urška Tratnik, Gunduličeva ulica 10, 2000 Maribor.  Nagrajencem iskreno čestitamo, vsem, ki ste sodelovali v nagradnem žrebanju, pa se zahvaljujemo za obisk na našem razstavnem prostoru. Nagrajenci boste obveščeni o rezultatih žrebanja in o načinu prevzema nagrade v skladu s pravili nagradne igre. Na povezavi https://www.dbs.si/info-portal/nagrajenci-agra-kolo-srece-4673 najdete tudi zapisnik žrebanja in pravila nagrande igre. 

V bližnji prihodnosti

Tanke, široke, zavite, polnjene, olepotičene in vse domače

Testenine so verjetno najbolj hvaležna jed, ki je pripravljena mimogrede in se je nikoli ne naveličamo. Za pripravo niso zahtevne – velik lonec, vrela in osoljena voda ter pest teh ali onih testenin z najbolj preprosto omako so dovolj, da se nam ob krožniku pocedijo sline. Pa vendar lahko testenine nadgradimo iz vsakdanje jedi v imenitno, če se jih lotimo izdelati sami. Moka, jajce, voda in občutek gnetenja pod prsti lahko industrijske različico dvignejo na višjo raven, da bodo naše brbončice pele od zadovoljstva. Če menite, da se ni vredno potruditi za domače testenine, saj je na trgovinskih policah metre in metre dolga ponudba, vas bo prepričala Saša Drobnič Škrjanec. Po dvoletnem premoru za Založbo Kmečki glas namreč pripravlja knjigo o testeninah, v kateri bo razkrila vse svoje gostinsko znanje in spretnosti pri izdelavi testenin. Spomnimo, da je tudi svojo prvo knjižno kulinarično uspešnico izdala pri Založbi Kmečki glas; to so bile Jedi iz sklede, ki je bila ponatisnjena, na voljo pa je le še nekaj izvodov. Zato je bil čas, da jo ponovno povabimo k sodelovanju. TA DOMAČE SO NAJBOLJŠE »Razlogov za to, da si zavihamo rokave in se lotimo ta domačih testenin, je veliko,« pravi avtorica nove knjige. »Največja prednost in vrednost doma narejenih testenin je, da lahko sami izberemo kakovostno moko iz nam ljubega mlina ali od bližnjega kmeta. Testo umešamo z domačimi jajčki kokoši, ki se pasejo po dvorišču ali na sosedovi kmetiji. S testeninami se lahko poigramo na tisoč in en način – testo lahko obarvamo z naravnimi barvili, uporabimo svežo špinačo, domačo rdečo peso, korenček, bučo, ki je zrasla na sosedovi njivi … Lahko jih tudi rahlo aromatiziramo s svežimi zelišči, kot so bazilika, origano, majaron … ali jih olepotičimo s svežim cvetjem in nežnimi zelenimi lističi zelišč, kot so peteršilj, žajbelj, drobnjak,« razkriva Saša Drobnič Škrjenec, ki je zakuhala več kot 60 receptov. V knjigi so osnovni recepti za izdelavo testenin iz različnih vrst moke, kot so pirina, ajdova, kamutova. Naši zahodni sosedi Italijani testenine najraje delajo iz durum moke, ki v primerjavi z navadno pšenico vsebuje več beljakovin. »Zdrob pšenice durum vsebuje približno toliko mineralnih snovi kot polbela moka (tip 850). Na otip je podobna našemu belemu zdrobu, je zelo lepe rumene barve, zato so tudi testenine bolj rumene, kot če bi uporabili belo moko,« nas poduči avtorica. Čar domačih testenin je tudi v tem, da lahko naredimo iz ene vrste testa različne oblike testenin. Skuhamo jih še sveže, višek testenin pa lahko posušimo ali preprosto zamrznemo in porabimo pozneje. Kako zapremo raviole in oblikujemo torteline ter kako prikupne so lahko dvobarvne testenine, bo avtorica nazorno prikazala v knjigi, njem mož Mitja Škrjanec pa je njeno delo spremljal s fotoaparatom. Tako kot so testenine najboljše s pravo mero omake, bo tudi knjiga o testeninah bogato začinjena z mikavnimi fotografijami.

Prijavite se na tekmovanji v plesanju polke in vlečenju vrvi

TEKMOVANJE V PLESANJU POLKE ČZD Kmečki glas in Pomurski sejem prirejata v okviru 57. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni TEKMOVANJE v plesanju polke. Pari bodo zaplesali v soboto, 24. avgusta, ob 14. uri v maneži pod tribuno.  Prijavite se lahko vsi teklmovalci, ki želite preizkusiti svoje plesne sposobnosti; starostne omejitve ni, pogoj pa je, da par pleše oblečen v narodno nošo. Tekmovbanja se bodo udeležili le vnaprej prijavljeni pari.  Prijave pričakujemo do 9. avgusta 2019, pošljite jih na naslov: Pomurski sejem, Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona, ga. Vesna Dajčman (tel. št.: 041 679 685) oz. na e-naslov: vesna@pomurski-sejem.si. Objava parov bo 21. avgusta 2019 v Radgonski prilogi tednika kmečki glas.  Če bo prijavljenih več kot 12 parov, bodo imeli prednost tisti, ki so se prijavili prej.  Vsi tekmovalnio pari bodo prejeli uporabna darila, trije najboljši pa pokale in denarne nagrade: za prvo mesto 150 EUR, za drugo 100 in za tretje mesto 50 EUR.  VABLJENI! FENDT TEKMOVANJE V VLEČENJU VRVI ZA NAJMOČNEJŠE SLOVENSKE FANTE Medijski porkovitelj prireditve: ČZD Kmečki glas Tudi lesto pripravljamo na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji radgoni zabavno prireditev vlečenja vrvi, in sicer v nedeljo, 25. avgusta 2019, ob 15. uri v maneži pod tribuno.  Pomerilo se bo do šest ekiš, v vsaki mora boti po šest članov in imeti morajo vodjo. Udeleženci tekmujejo na svojo odgovornost.  Prijavnico z vsemi zahtevanimi podatki naj vodja ekiše pošlje na: Pomurski sejem (Miran Mate, 041 263 107, miran.mate@pomurski-sejem.si), Linhartova 36, 1000 Ljubljana, najpozneje do 9. avgusta 2019. Objava ekip bo 21. avgusta 2019 v Radgonski pilogi tednika Kmečki glas.  Če bo prijavljenih več ekip, bomo med prijavljenimi izžrebali 6 ekip, ki se bodo udeležile tekmovanja. Vsi tekmovalci bodo prejeli brezplačne vstopnice za sejem in malico, zmagovlana ekipa pa denarno nagrado v vrednost 200 evrov. Zmagovalci pridobijo pravico uporabe naziva najmočnejši slovenski fantje.  AGRA     Interexport    ČZD Kmečki glas, d. o. o. VABLJENI! 

Katera bo nova zmagovalka?

V začetku septembra si bo z znanjem in spretnostmi naziv mlade kmetice leta priborila že osemnajsta zmagovalka. Toliko je bilo namreč prireditev, na katerih so svoje moči merile predstavnice društev podeželskih žena po Sloveniji. Letos bo konkurenca huda, pomerilo se bo osem kandidatk. Letošnja prireditev bo spet na Koroškem, saj sta kar dve leti zapored naziv najboljše osvojili Korošici. Lani je na Prevaljah naziv predala Tatjana Ladinek, letos pa bo to storila Marjeta Šteharnik v Slovenj Gradcu. Za njo je že več kot polletni mandat, Marjeta pa s ponosom nosi osvojeni naziv in jo večkrat srečamo na prireditvah po Sloveniji. Organizator tekmovanja je ČZD Kmečki glas s tednikom Kmečki glas, vsako leto pa pri prireditvi sodelujejo tudi gostitelji, letos sta to Mestna občina Slovenj Gradec in Društvo podeželskih žena Mislinjske doline, ki ga vodi Jožica Jeromel. Nepogrešljiva pomoč pri prireditvi pa je tudi Zveza kmetic Slovenije. In kaj pripravljamo za vse kandidatke? Tako kot je navada, bomo vse povabili že dopoldan na sproščeno druženje z organizatorji prireditve. Skupaj si bomo ogledali nekaj okoliških zanimivosti in se sproščali pred pozno popoldanskim vrhuncem dneva. Tam vse kandidatke najprej čaka preskus znanja, najboljše tri pa še spretnostne igre. Pogoji za prijavo kandidatk so bili: kandidatka je stara med 18 in 40 leti, živi na registrirani kmetiji, zaposlena je lahko drugje, zaželeno je tudi, da je članica društva podeželskih oziroma kmečkih žena in deklet. Vseh osem kandidatk bomo v naslednjih tednih obiskali na njihovih domačijah, predstavljene pa bodo v avgustovskih številkah časopisa Kmečki glas in na spletnem portalu www.kmeckiglas.com. Takrat bomo objavili tudi strokovne teme, s katerimi se bomo morale spopasti pri prvem delu tekmovanja, tri najboljše bodo napredovale v finale. Tam se bodo morale izkazati še z ročnimi spretnostmi, k zmagi pa vsako leto pripomore tudi sreča – katera je bo imela največ, boste lahko spremljali v živo, če se nam boste pridružili. Prisrčno dobrodošli! Kandidatke za mlado kmetico leta 2019 1. Andreja BOGATAJ, Društvo kmečkih in podeželskih žena Cerklje – Šenčur, Gorenjski nagelj 2. Katarina DEMŠAR, Društvo podeželskih žena Blegoš 3. Renata KOBOLT, Društvo kmetic Dravograd 4. Brigita PETEK, Društvo podeželskih žena Gornja Radgona 5. Brigita RUPNIK, Društvo podeželskih žena Mirna Peč 6. Ida SIMONČIČ, Društvo kmetic Ajda 7. Albina SUŠEC, Društvo kmetic Mislinjske doline 8. Irena VIDEMŠEK, Društvo podeželskih žena Šaleška dolina

Kmetovanje je lep poklic, če ti ga tako predstavijo starši

Matej Markuš iz Malečnika pri Mariboru, bolj znan kot vina Oskar,je mladi prevzemnik, ki  obdeluje 12 hetkarov vinogradov in je nosilec dopolnilne dejavnosti  na izletniški kmetiji na mariborski vinski cesti.  Na kmetiji svojih staršev je začel delati po petnajstih letih nabiranja izkušenj po drugih  vinskih kleteh, sedaj pa  nadaljuje družinsko tradicijo z veliko novimi načrti. Za svoj poklic pravi da je zelo lep, če ti ga na ta način predstavijo že starši. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.  

i

km/h

%

KNJIGE - ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Kolobar je v ekološkem kmetijstvu bistven

Tipično kolobarjenje pri ekološkem kmetijstvu je razmeroma dolgo (navadno med pet in osem let) in sortno raznoliko, med drugim tudi zaradi premorov v pridelavi, ki jih je treba upoštevati. Tovrstno kolobarjenje vsebuje velik delež stročnic. Dovajanje dušika znotraj kolobarjenja je zagotovljeno s krmnimi stročnicami, kot so sorte detelje v deteljni travi (predvsem na mešanih kmetijah), in zrnatimi stročnicami, kot sta bob in grah (predvsem na kmetijah s tržnimi poljščinami). Vendar pa je lahko visoka koncentracija stročnic problematična, med drugim zaradi glivičnih bolezni v tleh pri zrnatih stročnicah. Bilance humusa so pomembno sredstvo za določanje trajanja kolobarja ob upoštevanju rodovitnosti tal. Medtem ko je mogoče odstranjevanje dušika načeloma izravnati s kolobarjenjem, tj. z uporabo stročnic, je situacija za fosfor in kalij kompleksnejša. Treba ju je po porabi poljedelsko proizvedenih hranil obvezno vrniti. …......................................................................................... …..ker se negativni učinki kolobarjenja pogosto začnejo kazati šele po daljšem časovnem obdobju, vendar jih tedaj ni več mogoče preprosto odpraviti. Podnebne spremembe bodo pomenile nove možnosti, vendar tudi nove omejitve pri zasnovi kolobarjenja. Predvsem zaradi zamika vegetacijskih dob številnih pridelkov bo treba zasnovati kolobarjenje, ki bo bolje prilagojeno spremenjenim podnebnim razmeram. Več v knjigi Ekološko kmetijstvo 1. del.

Leto 2020 ni naklonjeno prazničnim dnevom

Kar nekaj praznikov prihodnje leto bo žal na soboto ali nedeljo: 2. februar, 2. maj, 15. avgust, 31. oktober, 1. november in 26. december! Vseeno prelistajte in naročite naše koledarje za leto 2020.

REVIJA O KONJIH

Težave s kastracijsko brazgotino

Kastracija žrebcev je eden izmed bolj rutinskih posegov pri konjih. Kljub temu, da gre za precej invaziven postopek, so zapleti razmeroma redki, konji pa si po posegu relativno hitro opomorejo. Več o tem v članku Katje Porenta v septembrski številki Revije o konjih  

Ko se združita ogenj in led

Na otoku, ki je znan po prelepi pokrajini, številnih ognjenikih, črnih plažah in ledu, živi ena najčistejših konjskih pasem – islandski konj. Velikokrat jih poimenujejo islandski poniji, a to niso in je za nekatere lastnike islandskih konj to žalitev. Večinoma pa so znani kot ''medvedki'' konjskega sveta s petimi hodi in so v Sloveniji namenjeni večinoma za začetnike v jahalnih šolah, vendar se za njihovim ''medvedkastkim'' videzom skriva veliko več kot konjiček za otroke. Več o tem v avgustovski številki Revije o konjih

MOJ MALI SVET

Strupene lepotice

V okrasnem vrtnarstvu presojamo uporabnost rastlin glede na njihov videz in lepotno privlačnost, zelenjadarjem pa je pomembna predvsem užitnost. Nekatere okrasne rastline so sicer užitne, a med njimi je mnogo zelo strupenih. Da se izognemo nesrečam, je dobro, če jih poznamo. Opisujemo teloh, laški in pikasti kačnik, preobjede, kloščevec in druge.

Pogosto spregledane čebulnice

Poleg spomladanskih tulipanov in narcis ter poletnih gladiol in dalij imamo na voljo še številne druge čebulnice, ki pa se precej redkeje pojavljajo na okrasnih vrtovih. Zagotovo niso manj barvite ali zanimive, zato si zaslužijo nekaj pozornosti. Tokrat opisujemo cesarski tulipan, baklasto lilijo, inkovsko lilijo, kamas in šternbergijo.

TEHNIKA IN NARAVA

Izšla je nova revija Tehnika in Narava

Kazalo Test Lindner Lintrac 110 Deutz Fahr 5090DS TTV Gozdarska mehanizacija Verižna motorna žaga Husqvarna 545 Mark II Novost na trgu Nova družina mulčerjev INO Dominator Varnost Kontinuirano notranje čiščenje rezervoarja Homologacija pri motorjih Katera moč je prava? Zgodovina Lokomobile Rheinmetall DKTS V Jablah srečanje ljubiteljev starodobne kmetijske tehnike Uvodnik V novi reviji Tehnika in Narava 4/2019 predstavljamo dva takoimenovana specialna traktorja, oba z brezstopenjskim menjalnikom. Deutz Fahr 5DS TTV je sadjarsko-vinogradniški oziroma komunalni traktor. Močan motor, menjalnik z dvema območjema izbire hitrosti, od 0 do 22,8 km/h in od 22,8 do 40 km/h, močno hidravlično dvigalo s številnimi hidravličnimi izhodi in odlično opremljena kabina, nudi vozniku prestižen traktor za varno delo v nasadih. Za mirno vožnjo pa lahko poskrbi poleg klasične sredinsko vpete sprednje preme tudi izvedba s posamičnim vpetjem in vzmetenjem sprednjih koles. Traktor Lindner Lintrac 110 je namenjen za delo na zelo strmih in zahtevnih terenih. Pri tem je v pomoč nizko težišče, zadnje hidravlično dvigalo ne sega daleč nazaj, razmerje med maso in močjo traktorja je optimalna, namestimo lahko široke pnevmatike ali pa dvojna prva in zadnja kolesa za dodatno varnost. Kako je lahko zmogljiv traktor za komunalna opravila, smo se prepričali na strminah Pohorja, kjer so prostrana smučišča. Mulčenje je zaradi boljšega uravnoteženja potekalo z dvema mulčerjema, vsi prisotni pa smo bili mnenja, da je traktor varen za delo še na tako strmem nagibu. Kje je meja, uporabnik pridobiva z delovnimi izkušnjami, pri tem mu je v pomoč tudi vodena zadnja os oziroma vodenje zadnjih koles do 20 stopinj, kar omogoča, da se traktor lažje obrne. Poleg tega obstaja možnost uporabe pasjega hoda, kar še dodatno izboljša vodenje pri opravljanju delovnih operacij na nagnjenih terenih. Na trgu je tudi nova motorna verižna žaga 545 Mark II, ki je nasledila model 353. Primerna je predvsem za gozdne posestnike in kmete, ki si služijo denar s pripravo drv. Žaga ima podobne značilnosti kot jih ima že nam znani model 550 XP Mark II, le da je motor nekoliko šibkejši in manj "navit". Žaga je zato malo manj odzivna, ima pa vse druge kakovostne tehnološke in ergonomske elemente, kot jih ima "profesionalka XP". Žaga bo našla mesto na kakšni kmetiji za podiranje debeljakov v sestojih s prsnim premerom okrog 30 cm. Pišemo tudi o notranjem čiščenju škropilnic in še posebej pršilnikov, ki bi jih morali redno izvajati, saj je kontaminacija pršilnikov zaradi njihovega načina delovanja bistveno večja kot pa pri škropilnicah. V zadnjih letih je bilo kar nekaj tehničnih novosti na tem področju. V praksi naj bi novejše in večje naprave (škropilnice in pršilniki) imele nameščen rezervoar za čisto vodo, ki je namenjena za notranje in zunanje čiščenju naprave. Priporoča se, da se notranje pranje naprave izvede takoj po koncu škropljenja. V reviji so predstavljene tudi druge zanimive teme, med drugim tudi daljša reportaža iz Jabel, kjer je potekalo srečanje ljubiteljev starodobne kmetijske tehnike, o preostalih boste več zvedeli v Gornji Radgoni, kjer je vse nared za začetek sejma. Drugi dan, v nedeljo, 25. avgusta, je dan kmetijske tehnike, vabimo pa vas tudi, da se ustavite na stojnici ČZD Kmečki glas, kjer vam bomo z veseljem prisluhnili in vam odgovorili na morebitna vprašanja.

Lindner Lintrac 110

Podjetje Lindner je lani praznovalo sedemdeset let proizvodnje traktorjev, od ustanovitve leta 1948. Herman Lindner je sicer med drugo svetovno vojno razvil specialno propelersko turbino za letala Messerschmidt. Po vojni je izdeloval žage za razrez lesa, leta 1948 pa začel s proizvodnjo traktorjev. Letno proizvedejo okrog 1500 traktorjev in okrog 300 transporterjev. Od leta 1963 v traktorje vgrajujejo Perkinsove motorje. Leta 1953 so izdelali prvi avstrijski traktor s štirikolesnim pogonom. Leta 1969 so izdelali prvi traktor transporter, leta 1996 pa prvega Geotraca. Leta 2013 so na sejmu Agritechnica v Hannovru predstavili brezstopenjskega Lintraca, in sicer model Lintrac 90, štiri leta kasneje na istem sejmu pa še model Lintrac 110. Traktor smo s pomočjo družine Šarh iz Lubnice pri Rušah preizkusili na pobočjih smučišča Pohorje.

Sodelavci
FOTO ZGODBE

Del jesenske knjižne bere

17.09.2019

Septembra cvetijo dalije

Na Begunjščici

Na sejmu AGRA

27.08.2019

Testenine, ki jih zvaljamo sami

Za dežjem posije sonce

VIDEO VSEBINE

NOVA KNJIGA Mlečni izdelki narejeni doma

23. podobe bistriških domačij

GOJENJE JAGODIČJA - Založba Kmečki glas

Peter Vrisk na tiskovni konferenci DOBROTE SLOVENSKIH ...

NOVA knjiga LUPINARJI - oreh, leska, kostanj, mandelj

Kmetica leta 2018 je MARIJA JAKŠE

Kulinarična delavnica na Festivalu slovenskih sirov

Prvi javni nastop dr. Aleksandre Pivec, nove ministrice ...

Predsednik ZZS Peter Vrisk ob jubileju KZ Celje

Marjan Kovač, predsednik KZ Celje, ob praznovanju ...

Tekmovanje v plesanju polke AGRA 2018

Praznovanje 70-letnice M SORA

Miša Pušenjak o novi knjigi NARAVNO VARSTVO VRTNIN

Dr. Duhovnik - spletna stran NAMAKANJE VOGRŠČEK 2018

Dr. Jože Duhovnik o sanaciji sistema VOGRŠČEK

Razstava živine ob 65-letnici KGZ Ptuj

36. vinska vigred v Beli krajini

85. mednarodni kmetijski sejem NOVI SAD 2018

Blagoslov traktorjev 2018 v Andražu nad Polzelo

Prihod traktorjev k blagoslovu v Andražu nad Polzelo

Peka velikonočne potice na kmetiji ZLATE iz Mavčič

Avtor knjige ČEMAŽ, vanež in česnovi peski o ...

Utrinek s tradicionalnega GREGORJEVEGA SEJMA

Farmtech tandem traktorska prikolica TDK 1500

Utrinek iz sejma AGRITECHNICA v Hanovru

Nova knjiga Založbe Kmečki glas KUHAJTE S SIRI

Jezersko-solčavske ovce na razstavišču letošnje ...

Glasbeni utrinek z izbora mlade kmetice in mladega ...

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - insert z okrogle mize

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - Vrisk, predsednik ZZS

Dan odprtih vrat Semenarne Ljubljana - Šabeder, ...

Vzdušje na kmetijskem sejmu v Novem Sadu

Vzdušje na kmetijskem sejmu v Novem Sadu

Franci in Teja Podjed na Mercatorjevi Akademiji radi ...

Peter Vrisk na Mercatorjevi Akademiji radi imamo ...

Vlečne grablje na mulčerju Elite L 160 - INO Brežice

Mulčer Profi Mega 270 - INO Brežice

Predsednik ZZS Petr Vrisk na kmetijskem sejmu v Komendi

Blagoslov traktorjev v Andražu nad Polzelo

Direktor KZ Tolmin Niko Maver

Direktorica Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček ...

Direktor Klet Brda Silvan Peršolja trgovinici KZ ...

NOVA KNJIGA Visoke grede in vrtički v posodah

Pernata druščina na dvorišču

Testni preizkus traktorja Case IH Luxxum 120

Pravilno podiranje drevesa z motorno žago

Oranje z novim traktorjem KIOTI PX1153

LUNINE BUKVE 2017

Testna žetev z novostmi podjetja Claas

JAGABABA - s sitom z ljubeznijo

Bogastvo stročnic

Nova knjiga Pletene pošasti za male pošastneže

Priloga Živimo s podeželjem: nova hiša v Stari ...

Prednosti permakulturnega vrta

Sejemski utrinki AGRA 2016

Ob koncu poletja: SIVKIN PILING za lepo kožo

Nova knjiga Zrnate stročnice - pridelava in uporaba

Ples s Hmeljsko princeso 2016

Nova številka revije Tehnika in narava že na voljo

Najbolje si pomagamo sami

Čudoviti svet divjih živali

Nova knjiga Rastlinjaki na vrtu

Res odlično knjižno darilo

Knjiga Moja domača kozmetika

Kmečki glas

pred 2 urami
Mlada kmetica je Brigita Petek, mladi gospodar pa ...
V petek je Časopisno-založniška družba Kmečki glas ob pomoči gostiteljev Mestne občine Slovenj Gradec, ...
(0)
pred 2 urami
Kmetje so opravili veliko pionirskega dela
Ljubljana predstavlja slovenskim kmetijam največji tržni center, z največ osveščenimi kupci, ki se zavedajo ...
(0)
pred 5 urami
Del jesenske knjižne bere
Kmalu pa prihaja ponudba s predbaročilom knjige Velika peka (Alenke Kodele),  Luninih bukev 2020,.....Več na ...
(0)
pred 5 urami
Grozdja je manj, a bolj kakovostno
Trgatev za največjega istrskega vinarja Vinakoper,  se je začela dober teden kasneje kot lani, s trgatvijo ...
(0)
pred 5 urami
Najboljša orača sta Filak in Pate
Letošnje državno tekmovanje oračev v Mlajtincih pri Moravskih Toplicah je imelo dve skrajnosti – vrhunsko ...
(0)
pred 5 urami
Ozimna žita
Uspešnost pridelovanja katerekoli poljščine je v veliki meri odvisna od uporabe semena ...
(0)
pred 6 urami
Kolobar je v ekološkem kmetijstvu bistven
Tipično kolobarjenje pri ekološkem kmetijstvu je razmeroma dolgo(navadno med pet in osem let) in sortno ...
(0)
pred 1 dnevi
Kmetice so tekmovale
V okviru 63. državnega tekmovanja oračev v Mlajtincih je bilo minulo soboto tudi 11. državno žensko tekmovanje v ...
(0)
pred 3 dnevi
Anton Filak in Igor Pate državna prvaka
 Po včerajšnjem oranju na strnišču so tudi na ledini 61-letni Filak iz Gribelj pri Črnomlju v ...
(0)
pred 3 dnevi
LASKAVI NAZIV BRIGITI PETEK IN UROŠU HOVNIKU
Po dobrih dveh urah preverjanje znanja in ročnih spretnosti sta do se zmage prebila: Brigita Petek iz DPŽ Gornja ...
(0)
pred 4 dnevi
Po pričakovanju Anton Filak in Igor Pate
Po prvem dnevu 63. državnega tekmovanja v oranju, ki kot 10. obletnica organizacije svetovnega tekmovanja 2009 ...
(0)
pred 4 dnevi
Leto 2020 ni naklonjeno prazničnim dnevom
Kar nekaj praznikov prihodnje leto bo žal na soboto ali nedeljo: 2. februar, 2. maj, 15. avgust, 31. oktober, 1. ...
(0)