|
Še na drugi kmetiji poginila
goveda zaradi bolezni vraničnega prisada
Po prvem primeru okužbe z vraničnim
prisadom pri govedu v Žičah pri Slovenskih Konjicah smo le nekaj dni
pozneje doživeli še okužbo goveda v Kamni Gori. Čeprav sta kmetiji oddaljeni
le nekaj kilometrov, pa se bolezen ni prenesla iz enega v drugi hlev,
je dejala direktorica Veterinarske uprave RS Vida Čadonič Špelič
ter dodala, da so razširili območje, na katerem bodo izvajali preventivno
cepljenje.
Direktorica
Vida Čadonič Špelič je povedala,
da je vzrok za okužbo pri govedih na obeh kmetijah v okuženi krmi, to so
potrdile tudi epizootiološke poizvedbe na terenu. Kmet iz Žič je pasel
ob reki Dravinji, poleg tega je polagal suho krmo, ki naj bi bila po domnevah
Vursa vzrok za okužbo, saj naj bi bila pridelana na območju, kjer je bilo
nekoč grobišče oz. jama za poginule živali.
Okužbi nista povezani
Tudi
v drugem primeru naj bi bila zgodba podobna. Kmet naj bi krmil živali
s krmo, ki naj bi bila pridelana na parcelah, kjer so nekoč pokopavali
živali, vendar je to popolnoma druga grobnica, kot je bila v prvem
primeru okužbe. Zato na Vursu pravijo, da vranični prisad ni klasična
kužna bolezen. »Gre za bolezen, kjer zbolijo posamezne živali, največkrat
se okužijo s krmo ali pa v hlevu s tesnim stikom ali z izločki kužne živali,«
je dejala direktorica Vursa. »Na obeh območjih, kjer sta se pojavila
oba primera, so bile poleti poplave, in to večje poplave, predvsem
23. avgusta. Takrat so bile površine, s katerih je krma, poplavljena.
Zato menimo, da so ravno poplave vzrok, da so spore priplavale na površino,
okužile krmo in potem živali,« je dejala Vida Čadonič Špelič.
Med
drugim naj bi bile vzrok za širitev nekaterih tipičnih bolezni po mnenju
veterinarjev tudi podnebne spremembe, zato Svetovna organizacija
za zdravje živali (OIE) pričakuje pojav tistih bolezni, ki so že pozabljene,
predvsem tistih bolezni, ki jih povzročajo spore. To se v Evropi tudi
potrjuje z boleznijo plavega jezika, ki se prenaša z vektorji, in
redkeje tudi bolezen vraničnega prisada, je povedala direktorica
Vursa in dodala, da so to bolezni, ki niso izumrle in se še vedno občasno
pojavljajo.
Ukrepi ob sumu bolezni
Takoj
ob sumu na bolezen vranični prisad so takoj izvedli določene ukrepe.
To so prepoved prometa z živalmi, prepoved razvažanja gnoja in gnojevke,
prepoved klanja živali, neškodljivo odstranjevanje trupel, dezinfekcija
in dezinsekcija, zamenjava krme in postavitev dezbariere na kmetiji.
Stroške, ki bi pri tem nastali, bi morali lastniki kmetij pokriti
sami, vendar jim bodo priskočili na pomoč iz občine Slovenskih Konjic
in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in to kljub temu
da bolezen ni na tako omenjeni bivši Listi A.
Vurs
je zaradi omenjenih okužb z vraničnim prisadom razširil območje, na
katerem bodo izvajali cepljenje. »Razširjeni t. i. antraksni distrikt
zajema 373 kmetijskih gospodarstev oz. 5295 goved in 478 glav drobnice,«
je povedala Vida Čadonič Špelič.
Lečeči
veterinar iz Slovenskih Konjic Slavko
Hren je pojasnil, da so bolezen ugotovili takoj in da ukrepe Vursa
natančno izvajajo, hkrati pa poizvedujejo tudi o vseh spremembah
pri rejcih. »Nemudoma smo pristopili k preventivnemu cepljenju v
hlevu, kjer se je bolezen pojavila,« je povedal Hren. Zdaj ko je uveden
razširjen distrikt antraksa, upa, da bodo tako zaščitili celo dravinjsko
dolino.
Po
besedah direktorice Vursa veterinarji v Sloveniji že dolgo spremljajo
to bolezen, nazadnje je bila pri živalih odkrita leta 2001 na Tolminskem.
Ob tem je pojasnila, da za nekatere pojave točno vedo, kje so bili, za
druge pa po ljudskem izročilu. Vseeno že leta cepijo živali na antraksovih
distriktih. »Cepimo tam, kjer vemo, da se je bolezen pojavila pred 50
leti ali manj,« je poudarila Vida Čadonič Špelič.
Antraksovi distrikti
V
Sloveniji je trenutno 78 antraksovih distriktov, kjer se cepi živali
enkrat letno, preden gredo na pašo. Letos je bilo cepljenih 4631 goved
in 900 glav drobnice. Zadnja primera bolezni z vraničnim prisadom
nista iz teh distriktov. Te živali, kjer se je tokrat pojavila bolezen,
niso bile cepljene, je pojasnila direktorica Vursa in dodala, da ker
se v Evropi ne cepi množično proti tej bolezni, cepiva ni na zalogi.
Vurs je cepivo naročil v Španiji, to cepivo pa deluje sedem mesecev,
če gre za prvo cepljenje, sicer pa eno leto. »Od dneva, ko cepimo, pa do
takrat, ko nastopi imunost, traja 21 dni,« je dodal Hren.
Predstojnica
Centra za nalezljive bolezni Alenka
Kraigher je pojasnila, da je glede na razširjenost antraksa pri živalih
ta bolezen pri človeku redka. To pa zato, ker je človek v samo nekaterih
okoliščinah izpostavljen okužbi. Te okoliščine so lahko stik z bolno
živaljo, lahko so spore, ki so v izdelkih živalskega izvora, lahko
pride do vdihavanja spor, lahko tudi s kontaminirano hrano, če ta ni
ustrezno pripravljena, in v laboratorijih, kjer potekajo preiskave.
Kot je pojasnila Kraigherjeva, sta bila zadnja zabeležena primera
vraničnega prisada pri človeku v Sloveniji leta 1983. Vranični prisad
v 95 odstotkih poteka v kožni obliki, le majhen del poteka v prebavni
ali pljučni obliki, ki sta nevarnejši obliki bolezni. Bolezen je ozdravljiva
z antibiotiki.
Kristijan Hrastar
|