Še na dru­gi kme­ti­ji po­gi­nila go­ve­da za­ra­di bo­lez­ni vra­nič­ne­ga pri­sa­da

Po pr­vem pri­me­ru okuž­be z vra­nič­nim pri­sa­dom pri go­ve­du v Ži­čah pri Slo­ven­skih Ko­nji­cah smo le ne­kaj dni pozneje do­ži­ve­li še okuž­bo go­ve­da v Kam­ni Gori. Če­prav sta kme­ti­ji od­da­lje­ni le ne­kaj ki­lo­me­trov, pa se bo­le­zen ni pre­ne­sla iz ene­ga v dru­gi hlev, je de­ja­la di­rek­to­ri­ca Ve­te­ri­nar­ske upra­ve RS Vida Ča­do­nič Špe­lič ter do­da­la, da so raz­ši­ri­li ob­moč­je, na ka­te­rem bodo iz­va­ja­li pre­ven­tiv­no cep­lje­nje. 

Okuž­bi ni­sta po­ve­za­ni
Tudi v dru­gem pri­me­ru naj bi bila zgod­ba po­dob­na. Kmet naj bi kr­mil ži­va­li s krmo, ki naj bi bila pri­de­la­na na par­ce­lah, kjer so ne­koč po­ko­pa­va­li ži­va­li, ven­dar je to po­pol­no­ma dru­ga grob­ni­ca, kot je bila v pr­vem pri­me­ru okuž­be. Zato na Vur­su pra­vi­jo, da vra­nič­ni pri­sad ni kla­sič­na kuž­na bo­le­zen. »Gre za bo­le­zen, kjer zbo­li­jo po­sa­mez­ne ži­va­li, naj­več­krat se oku­ži­jo s krmo ali pa v hle­vu s te­snim sti­kom ali z iz­loč­ki kuž­ne ži­va­li,« je de­ja­la di­rek­to­ri­ca Vur­sa. »Na obeh ob­moč­jih, kjer sta se po­ja­vi­la oba pri­me­ra, so bile po­le­ti po­pla­ve, in to več­je po­pla­ve, pred­vsem 23. av­gu­sta. Ta­krat so bile po­vr­ši­ne, s ka­te­rih je krma, po­plav­lje­na. Zato me­ni­mo, da so ravno po­pla­ve vzrok, da so spo­re pri­pla­va­le na po­vr­ši­no, oku­ži­le krmo in po­tem ži­va­li,« je de­ja­la Vida Ča­do­nič Špe­lič.

Med dru­gim naj bi bile vzrok za ši­ri­tev ne­ka­te­rih ti­pič­nih bo­lez­ni po mne­nju ve­te­ri­nar­jev tudi pod­neb­ne spre­mem­be, zato Sve­tov­na or­ga­ni­za­ci­ja za zdrav­je ži­va­li (OIE) pri­ča­ku­je po­jav ti­stih bo­lez­ni, ki so že po­zab­lje­ne, pred­vsem ti­stih bo­lez­ni, ki jih pov­zro­ča­jo spo­re. To se v Evro­pi tudi po­tr­ju­je z bo­lez­ni­jo pla­ve­ga je­zi­ka, ki se pre­na­ša z vek­tor­ji, in red­ke­je tudi bo­le­zen vra­nič­ne­ga pri­sa­da, je po­ve­da­la di­rek­to­ri­ca Vur­sa in do­da­la, da so to bo­lez­ni, ki niso izu­mr­le in se še ved­no ob­ča­sno po­jav­lja­jo.

Ukre­pi ob sumu bo­lez­ni
Ta­koj ob sumu na bo­le­zen vra­nič­ni pri­sad so ta­koj iz­ved­li do­lo­če­ne ukre­pe. To so pre­po­ved pro­me­ta z ži­val­mi, pre­po­ved raz­va­ža­nja gno­ja in gno­jev­ke, pre­po­ved kla­nja ži­va­li, neš­ko­dlji­vo od­stra­nje­va­nje tru­pel, de­zin­fek­ci­ja in de­zin­sek­ci­ja, za­me­nja­va krme in po­sta­vi­tev dez­ba­rie­re na kme­ti­ji. Stroš­ke, ki bi pri tem na­sta­li, bi mo­ra­li last­ni­ki kme­tij po­kri­ti sami, ven­dar jim bodo pri­sko­či­li na po­moč iz ob­či­ne Slo­ven­skih Ko­njic in Mi­ni­strs­tva za kme­tijs­tvo, goz­darstvo in pre­hra­no, in to kljub temu da bo­le­zen ni na tako ome­nje­ni biv­ši Listi A.

Vurs je za­ra­di ome­nje­nih okužb z vra­nič­nim pri­sa­dom raz­ši­ril ob­moč­je, na ka­te­rem bodo iz­va­ja­li cep­lje­nje. »Raz­šir­je­ni t. i. an­trak­sni di­strikt za­je­ma 373 kme­tijskih gos­po­dar­stev oz. 5295 go­ved in 478 glav drob­ni­ce,« je po­ve­da­la Vida Ča­do­nič Špe­lič.

Le­če­či ve­te­ri­nar iz Slo­ven­skih Ko­njic Slav­ko Hren je po­ja­snil, da so bo­le­zen ugo­to­vi­li ta­koj in da ukre­pe Vur­sa na­tanč­no iz­va­ja­jo, hkra­ti pa poi­zve­du­je­jo tudi o vseh spre­mem­bah pri rej­cih. »Ne­mu­do­ma smo pri­sto­pi­li k pre­ven­tiv­ne­mu cep­lje­nju v hlevu, kjer se je bo­le­zen po­ja­vi­la,« je po­ve­dal Hren. Zdaj ko je uve­den raz­šir­jen di­strikt an­trak­sa, upa, da bodo tako zaš­či­ti­li celo dra­vinj­sko do­li­no.

Po be­se­dah di­rek­to­ri­ce Vur­sa ve­te­ri­nar­ji v Slo­ve­ni­ji že dol­go sprem­lja­jo to bo­le­zen, na­zad­nje je bila pri ži­va­lih od­kri­ta leta 2001 na Tol­min­skem. Ob tem je po­ja­sni­la, da za ne­ka­te­re po­ja­ve toč­no vedo, kje so bili, za dru­ge pa po ljud­skem izro­či­lu. Vsee­no že leta ce­pi­jo živali na an­trak­so­vih di­strik­tih. »Ce­pi­mo tam, kjer vemo, da se je bo­le­zen po­ja­vi­la pred 50 leti ali manj,« je pou­da­ri­la Vida Ča­do­nič Špe­lič.

An­trak­so­vi di­strik­ti
V Slo­ve­ni­ji je tre­nut­no 78 an­trak­so­vih di­strik­tov, kjer se cepi ži­va­li enkrat let­no, pre­den gre­do na pa­šo. Letos je bilo cep­lje­nih 4631 go­ved in 900 glav drob­ni­ce. Zad­nja pri­me­ra bo­lez­ni z vra­nič­nim pri­sa­dom nista iz teh di­strik­tov. Te ži­va­li, kjer se je to­krat po­ja­vi­la bo­le­zen, niso bile cep­lje­ne, je po­ja­snila di­rek­to­ri­ca Vur­sa in do­da­la, da ker se v Evro­pi ne cepi mno­žič­no pro­ti tej bo­lez­ni, ce­pi­va ni na za­lo­gi. Vurs je ce­pi­vo na­ro­čil v Špa­ni­ji, to ce­pi­vo pa de­lu­je se­dem me­se­cev, če gre za prvo cep­lje­nje, si­cer pa eno leto. »Od dne­va, ko ce­pi­mo, pa do ta­krat, ko na­sto­pi imu­nost, tra­ja 21 dni,« je do­dal Hren.