Za­če­tek med­na­rod­ne­ga pro­jek­ta na Ro­dici

Na Bio­teh­niš­ki fa­kul­te­ti, od­del­ku za zoo­teh­ni­ko, na Ro­di­ci so se sre­ča­li slo­ven­ski, ni­zo­zem­ski in av­strij­ski stro­kov­nja­ki ter pred­stav­ni­ki us­ta­nov, ki bodo sodelo­va­li v dveh part­nerskih (twin­ning) pro­jektih Po­moč pri uved­bi ukre­pov navzkriž­ne sklad­nosti in Pos­le­di­ce no­vih pred­pi­sov na po­droč­ju ka­ko­vo­sti hra­ne z vi­di­ka ad­mi­ni­stra­ci­je in prak­se.

Pro­jekt je bil v ce­lo­ti fi­nan­ci­ran z evrop­ski­mi sreds­tvi, in si­cer v do­brih dveh le­tih 600.000 evrov, le­toš­nji­ma pro­jek­to­ma pa je EU na­me­ni­la 450.000 evrov. V pr­vih dveh le­tih so pod okri­ljem med­na­rod­ne­ga pro­jekt­ne­ga so­de­lo­va­nja pri­pra­vi­li 55 stro­kov­nih sre­čanj in de­lav­nic za kme­te in stro­kov­nja­ke, tri stro­kov­ne ek­skur­zi­je, 245 de­lov­nih dni s pri­sot­nost­jo tu­jih stro­kov­nja­kov in šte­vil­ne dru­ge ak­tiv­no­sti. In ker je bil zelo do­bro oce­njen in tudi zelo ko­ri­sten, so so­de­lu­jo­či, pred­vsem slo­ven­ski rej­ci molz­nic, ka­te­rim je bil na­me­njen, izra­zi­li že­ljo po na­dalj­njem stro­kov­nem izo­bra­že­va­nju.

Go­ve­do­rej­ci so v sred­nji Evro­pi
Le­tošnja pro­jekta se bosta osre­do­to­čila na prak­tič­no uved­bo zah­tev navz­križ­ne sklad­no­sti skup­ne evrop­ske kme­tij­ske po­li­ti­ke, ki vpli­va­jo na vsa­kod­nev­no or­ga­ni­za­ci­jo dela na kme­ti­jah. Nove evrop­ske zakon­ske zah­te­ve se na­na­ša­jo na ka­ko­vost iz­del­kov, hi­gie­no, zdrav­je in do­bro po­čut­je ži­va­li, nji­hov konč­ni re­zul­tat pa naj bi se po­ka­zal v izboljšanju gos­podarje­nja v prak­si in po­ve­ča­ni za­ve­sti kme­tov o po­me­nu teh ukre­pov.

Kot je ob sre­ča­nju de­jal dr. Abele Kui­pers (na fotografiji), vod­ja pro­jektov na ni­zo­zem­ski stra­ni, ima Sloveni­ja iz­jem­no raz­no­li­ke po­go­je za ži­vi­no­re­jo, od rav­nin­skih do ti­pič­no gor­skih, zato se lah­ko zgle­du­je tako po ni­zo­zem­skih kot av­strij­skih iz­kuš­njah. Po raz­vi­to­sti ži­vi­no­re­je Slo­ve­ni­ja ne spada v vzhod­no, tem­več sred­njo Evro­po, še pre­cej pa mo­ra­jo rej­ci po­sto­ri­ti na po­droč­ju bolj­še pri­re­je mle­ka in plod­no­sti ži­va­li, na pri­hod­nost bodo moč­no vpli­va­li tudi iz­bra­ni rej­ski ci­lji.

Rej­ci in stro­kov­nja­ki mo­ra­jo v pri­hod­nje naj­ti us­trez­ne po­ve­za­ve med navzkriž­no sklad­nost­jo (ve­lik pou­da­rek je zla­sti na upo­ra­bi zdra­vil) in ka­ko­vost­jo hra­ne, pri če­mer bosta igrala pomembno vlo­go pa­ket higien­skih stan­dar­dov in iz­va­ja­nje ni­trat­ne di­rek­ti­ve in smer­nic za do­bro po­čut­je ži­va­li, saj je njihov skup­ni cilj pri­delava zdra­ve hra­ne. Še strož­je so zah­te­ve za eko­loš­ko kme­to­va­nje. Vse bolj v ospred­ju pa so tudi vi­di­ki druž­bene odgo­vor­nosti kme­to­vanja, kot je va­ro­va­nje lju­di in oko­lja. Izziv v no­vih čla­ni­cah EU pa vi­di­jo tudi so­de­lu­jo­či za­hod­noe­vrop­ski ra­zi­sko­val­ci, saj je raz­voj v teh veliko bolj di­na­mi­čen kot v sta­rih čla­ni­cah EU.

Do­bro­te slo­ven­skih kme­tij
Kot je pouda­ril Lu­ci­jan Cen­čič s kme­tij­ske­ga mi­ni­strs­tva, je po­slans­tvo stro­ke in rej­cev zagotav­lja­nje varne in kako­vost­ne hra­ne ter ustvarja­nje raz­mer, ki bodo kre­pi­le zau­pa­nje porab­ni­kov. Kme­tijs­tvo in ži­vil­ska in­du­stri­ja sta zad­nja leta ve­li­ko vlo­žila v sle­di­tev hi­gienskim stan­dar­dov EU, kar je del­no zmanj­ša­lo nju­no kon­ku­renč­nost.

V prihod­nje pa bodo vlo­ži­li vse napore v učin­kovitej­še tr­že­nje, po­ve­zo­va­nje ter sodelo­va­nje pri she­mah kakovo­sti, saj oce­nju­je­jo, da os­ta­ja­ta obe de­jav­no­sti ne gle­de na tre­nut­ne po­manjkljivo­sti perspektiv­ni. Eden od učin­ko­vi­tih na­či­nov kon­ku­renč­no­sti in ob­veš­ča­nja po­rab­ni­kov so tudi she­me ka­ko­vo­sti. Slo­ve­ni­ja ima tre­nut­no z oz­na­ka­mi po­re­kla zaš­či­te­nih 12 ži­vil, od tega eno v EU, z geo­graf­sko oz­na­ko 14 in pod oz­na­ko za­jam­če­ne tra­di­cio­nalne po­seb­nosti pet proi­zvo­dov ter 37 z oz­na­ko viš­je ka­ko­vo­sti. Novi za­kon o kme­tijs­tvu uva­ja novo na­cio­nal­no she­mo pod ime­nom Do­bro­te slo­ven­skih kme­tij, za ka­te­ro so v pri­pra­vi pod­za­kon­ski akti.
Dar­ja Zem­ljič