Pridruži se našemu družbenemu omrežju

V prihodnji številki

Za Ljubljano brez pesticidov

Inštitiut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo sta dali pobudo za zmanjšanje rabe pesticidov v Sloveniji. Prva pobuda se nanaša na mesto Ljubljana, ki je letos zelena prestolnica Evropa, druga pa na uvedbo takse na konvencionlane pesticide.  Več v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Oskrba posevka fižola

Ob koncu maja ste fižol v glavnem že posejali. Nekaj težav ste tisti, ki ste sejali bolj zgodaj, že imeli zaradi nizkih temperatur. Na poti do pridelka rastline čaka še kar nekaj nevšečnosti. Da se jim bomo lažje izognili ali jih vsaj omili, bomo predstavili najpogostejše med njimi. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa v okviru priloge Zelenjava.

Na Vinski vigredi z belokranjsko pogačo

Društvo kmečkih žena Metlika je lani praznovalo prva štiri desetletja skupne poti. Vsa leta so izjemno aktiven, posebno pri ohranjanju kulinarične dediščine. S tradicionalnimi belokranjskimi dobrotami sodelujejo od samega začetka na prireditvi Vinska vigred v domačem kraju. Danes so razstava in delavnice priprave in peke belokranjske pogače nepogrešljiv del prireditve. Več o društvu in belokranjski pogači v prihodnji števeliki Kmečkega glasa. 

Priloga Ljubo doma

V novi prilogi Ljubo doma vam predstavljamo eno od starih kraških kmetij, kjer se posebej ukvarjajo s pridelavo sivke in pripravki iz nje. Domačija diha z zemljo in kamnom, iz katerega je zgrajena, gospodarji pa so jo tudi prenovili tako, da so zelo potanko upoštevali pretekle prvine ljudskega stavbarstva na tem območju. V prilogi vam predstavljamo tudi možnosti, kako si uredite shrambo za domače shranke, pridelke in vino. V poletju zacvetijo kmečki vrtovi v vsem svojem razkošju, tedaj si uredimo kakšen dodaten senčnat kotiček za počitek ali pripravimo mizo z rožami in pogrinjki za nedeljsko kosilo. Priloga bo izšla v naslednji, 22. številki Kmečkega glasa.

So res vse češnje goriške hrustavke?

Na Vipavskem in v Goriških Brdih so komadja začeli pobirati prve češnje, medtem ko so stojnice na tržnicah v Ljubljani, še bolj pa številne stojnice po ljubljanskih ulicah, polne goriških in vipavskih češenj. Nekateri ponujajo celo slovenske hrustavke, čeprav vse sorte češenj, ki jim pravimo hrustavke, dozorijo kasneje. V slovenskih nasadih bodo prve hrustavke dozorele čez kakšen teden do deset dni. Več o tem preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa

NE SPREGLEJTE

Aktualni dogodki in zanimivosti

Rekordna udeležba na 20. bogračiadi

Pred jubilejno, 20. izvedbo bogračiade je več ali manj znano, da bo ta rekordna tudi kar zadeva število sodelujočih ekip. Kot napoveduje Olga Belec, direktorica in lastnica družbe Hotel Diana, naj bi v dveh terminih - dopoldanskem, ki se bo začel ob 9.30, in popoldanskem ob 13. uri, v soboto, 28. maja to najbolj znano prekmursko jed pred hotelom Diana na soboški Slovenski ulici kuhalo med 50 in 60 ekip. Glede na dosedanje izvedbe te turistično-kulinarične prireditve, ko je kuhalo do 40 ekip, bo to absolutni rekord. Ker je do ponedeljka, 23. maja še čas za prijavo, bo morda število ekip še večje. Kot tekmovalci pa se lahko prijavite tudi sami.   Na današnji novinarski konferenci je Miha Veberič, v Hotelu Diana vodja prodaje, postregel s podatkom, da so v družbi na dobri poti, da letos presežejo že 20 tisoč nočitev, kar bi bilo 40 % več kot lani. Napovedi so realne, saj se je število nočitev v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo za kar 164 %.  Župana Mestne občine Murska Sobota, dr. Aleksandra Jevška, ki bo častni pokrovitelj jubilejne bogračiade, veseli, da ta osrednja turistično-kulinarična prireditev v mestu raste in postavlja nove dimenzije. Dejstvo, da se turistične prireditve povezujejo in dopolnjujejo ga navdaja z optimizmom, da bomo morda nekoč vendarle enotno tržili različno turistično ponudbo regije Pomurje kot destinacije na področju turizma izjemnih razvojnih priložnosti. 

May 18, 2016

V bližnji prihodnosti

FOTO ZGODBE IN VIDEO VSEBINE

Rdeča žitna polja

Uporabimo lesene palete na vrtu

Poletje pred vrati

Koze na paši

Rastlinjak omogoča lep pridelek paradižnika.

Knjige - založba kmečki glas

Kultura pitja piva se hitro zvišuje

V Ljubljani v Šiški, na Knezovi ulici 1, je bil v četrtek 12. maja pravi pivski dogodek. Otvorili so trgovino Craft Pivo, ki bo spet močno popestrila dogajanje na našem trgu vrhunskega piva. Za “pokušino” lahko povemo, da bodo pri njih na voljo tudi piva pivovarn: Mahr’s Brau, Schlenkerla, Hanscraft&Co, Ganstaller Brau, Buxton Brewery, St Peter’s Brewery, Samuel Smith Brewery, Omnipollo … Osrednji del večera pa je bila predstavitev nove knjige Pivo, pijača doživetja, ki je izšla v Založbi Kmečki glas. Pogovor z avtojema Andrejem Colaričen in Davorjem Mišmašem je bil med zbranimi zelo navdušeno sprejet. Pojasnila sta, da knjiga ni namenjena le mladim, saj tudi varjenje piva postaja konjiček vseh generacij. Prepričana sta, da pivo sodi h kulinariki in to tudi k vrhunski kulinariki, le več moramo vedeti o njem. Po prebrani knjigi bomo tudi kot turisti z zanimanjem spremljali stile piva v različnih deželah, ki jih bomo obiskali. Pogovor je tekel še o pivovarski sceni pri nas. V slovenskih pivnicah pestrost ponudbe piva narašča. Trenutno je v najbolj modno odkrivanje piva IPA (Indian Pale Ale). Druge posebnosti se malce počasneje uveljavljajo. Pri IPA gre za grenko močnejše pivo jantarene barve z več hmelja, ki mu daje značaj. Primer tega piva, zvarjenega v butični pivovarni nemškega pivovarja, je bil ob predstavitvi knjige tudi na pokušini. Prisoten je bil lastnik pivovarne, ki je na hudomušen način predstavil nemške pivce piva. Ti so v veliki večini še vedno predvsem masovni pivci, počasi pa vendarle napreduje butična ponudba. Ves čas druženja je mladi umetnik v živo slikali grafite na dvorišču trgovine in pivnice , kar je še dopolnilo pravo vzdušje. Zanima družba in klepet vseh generacij ob včerajšnjem dogodku sta  dokaz, da v Sloveniji vztrajno narašča zanimanje za vrhunsko pivo in s tem kultura pitja piva. Več o knjigi Pivo, pijača doživetja in nakup knjige: http://zalozba.kmeckiglas.com/pivo-pijaca-dozivetja

Tehnika in narava

V znamenju prenovljene serije 6M

John Deere je konec meseca aprila pričel izdelovati prenovljeno serijo 6M. Serija zajema pet modelov s štirivaljnimi motorji moči od 110 do 145 KM in tri modele s šestvaljnimi motorji moči od 155 do 195 KM. Serija se po opremljenosti močno približuje seriji 6R, razlika je predvsem v tem, da je serija 6M nekoliko manj opremljena in bolj primerna za dela na polju. Serija 6R je poleg del na polju primerna tudi za težki transport. Ogled tovarne v Mannheimu in novosti nam je omogočila KGZ Sloga Kranj, ki je tudi uradni zastopnik za program John Deere. Tokrat v članku predstavitev tovarne, o seriji 6M pa več v prihodnji številki Kmečkega glasa. V Mannheimu v Nemčiji smo si ogledali tovarno traktorjev John Deere. Da tovarna stoji na tem mestu, je zasluga predvsem tega, da je bila prej na tem mestu tovarna Henricha Lanza AG, ki je bila pred drugo svetovno vojno najmočnejša tovarna traktorjev in kmetijskih strojev v Evropi. Že leta 1921 so v Mannheimu namreč začeli z izdelavo legendarnega traktorja Lanz bulldog HL 12. Leta 1956 pa je tovarno kupil ameriški John Deere, ki tradicijo Lanza nadaljuje, z razliko, da sedaj tovarno zapuščajo traktorji zeleno-rumene barve. Tovarna v Mannheimu je samo del podjetja John Deere, ki ima glavni sedež v Združenih državah Amerike. V Mannheimu se proizvajajo in sestavljajo traktorji serije 6MC, 6RC, 6M in 6R. To so traktorji z nazivno močjo od 90 do 215 KM. V Mannheimu izdelajo 3 traktorje na minuto, 140 traktorjev na dan oziroma do 30 tisoč traktorjev na leto.

ČASOVNICA

pred 6 urami
Dom z vonjem po sivki in mirti
Med kmetijami, ki so se na slovenskem podeželju zaradi nove dejavnosti oddaljile od tradicionalnega kmetovanja, je tudi ...
(0)
pred 6 urami
Na skupni poti že 20 let
Ivanjščice, podeželske žene in dekleta iz Ivančne Gorice, so praznovale dvajset let skupne poti. ...
(0)
pred 6 urami
Pridobivanje, predelava in raba lesnih goriv
Slovenski gozdovi so naše največje zeleno bogastvo, pa tudi pobiralci krvnega davka, posebno pri lastnikih ...
(0)
pred 23 urami
Za Ljubljano brez pesticidov
Inštitiut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo sta dali pobudo za zmanjšanje rabe pesticidov ...
(0)
pred 1 dnevi
Oskrba posevka fižola
Ob koncu maja ste fižol v glavnem že posejali. Nekaj težav ste tisti, ki ste sejali bolj zgodaj, že imeli zaradi ...
(0)
pred 1 dnevi
Za namakanje porabljene več vode
Čeprav v Sloveniji zaradi zadostne količine padavin namakanje ni zelo razširjeno, je bilo v zelo ...
(0)
pred 1 dnevi
Na Vinski vigredi z belokranjsko pogačo
Društvo kmečkih žena Metlika je lani praznovalo prva štiri desetletja skupne poti. Vsa leta so izjemno ...
(0)
pred 1 dnevi
Priloga Ljubo doma
V novi prilogi Ljubo doma vam predstavljamo eno od starih kraških kmetij, kjer se posebej ukvarjajo s pridelavo ...
(0)
pred 1 dnevi
Birokrati bi morali biti bolj življenjski
Vas Čiginj pri Tolminu je znana predvsem kot vas, ki so jo kot prvo vas leta 2011 opremili s tablami, na katerih so ...
(0)
pred 2 dnevi
Obisk generalnega direktorja FAO v Sloveniji
Na povabilo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dejana Židana je prejšnji teden v Slovenijo ...
(0)
pred 2 dnevi
Prodaja slovenskih vin doma še naprej upada
Prodaja slovenskih vin v uradno zajetem trženju se je na domačem trgu zadnja leta znižala za več kot polovico, iz 55 ...
(0)
pred 2 dnevi
Rdeča žitna polja
Žitna polja so včasih rdeče žarela, danes pa cvetoči poljski mak uzremo le redko. Zato se je težko upreti ...
(0)