21:05

Bogračšef ekipi OOZ Murska Sobota

22:18

8. KOS do nedelje

22:02

Sveta Ana s prenovljenim in razširjenim oskrbnim centrom KZ Lenart

14:32

Slamnikarski sejem

13:16

Recepti iz domače kuhinje

Poklon dobrotam s kmetij

22.05.2018

preberi več

Reja perutnine

22.05.2018

preberi več

Dobrote slovenskih kmetij

22.05.2018

preberi več

Obstaja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska

22.05.2018

preberi več

Vse bi bilo vredu, če ne bi bilo uvoza

22.05.2018

preberi več

V PRIHODNJI ŠTEVILKI

Po kakovostne sadike in dragocene napotke

Vrhova Storžiča in Grintovca sta bila sredi maja še vedno ovita v snežno odejo, pri Kadivčevih v Hrastju pa smo se naužili palete barv: v njihovi vrtnariji je sezona prodaje balkonskega cvetja na vrhuncu, mlada zakonca Robert in Tina Kadivec pa od zgodnjega jutra do noči na voljo strankam, ki k njim prihajajo z vseh koncev in krajev po sadike in rože ter njune dragocene vrtnarske nasvete.

Namakanje

Kljub relativno deževnemu vremenu mora vsak resen pridelovalec misliti o tem, kako bo poskrbljeno za polja in vrtove ob prvem pomanjkanju padavin. Namakati je treba ne le zelenjavo, pač pa tudi sadovnjake, hmeljišča in poljščine. Zato bo naslednji številki Kmečkega glasa (30. maj 2018) priložena posebna priloga o namakanju v kmetijstvu.

Same Frutteto CVT

Koncern SDF je pred kratkim za novinarje v Italiji predstavil nov specialni traktor v segmentu vinogradniško-sadjarskih traktorjev in predstavlja izvedbo sodobnega traktorja v klasični izvedbi brez kabine namenjenega uporabi predvsem v vinogradih in sadovnjakih, zaradi ozkega koloteka pa tudi v komunalne in splošne namene, kjer ni veliko maneverskega prostora in potrebujemo ozek traktor. Kot poudarjajo strokovnjaki, naj bi novi Same Frutteto CVT korak naprej pri pridelavi v nasadih predvsem zaradi brezstopenjskega menjalnika. Več v številki 22, ki izide v sredo, 30. maja 2018.

Vrt v juniju

Junij je prelomni mesec; poslavlja se sveža pomlad in prihaja vroče poletje. Glavna opravila tega meseca so zalivanje, gnojenje, okopavanje in zatiranje plevela. Če začnejo v tem času rastline obolevati in posamezni poganjki ali celi grmi odmirajo, je lahko eden od vzrokov tudi pomanjkanje hranil ali vode. Majhne zaloge hranilnih snovi in vode so namreč zadostovale ravno še za začetek rasti. Zdaj pa je obojega zmanjkalo in oslabljene rastline so tudi lahek plen za bolezni in škodljivce. Zato je zelo pomembno, da v tem času redno gnojimo in pregledujemo zlasti tiste rastline, ki so že dolgo na istem mestu. Okrasni vrt Presajamo trajnice, kot so iberis, aubrecija, nizke plamenice, grobeljnik. Sejemo dvoletne cvetlice (mačehe, spominčice, turški nagelj, marjetice), ki bodo cvetele spomladi. Med vrtnicami je največ takih sort, ki cvetijo junija. Po cvetenju jih še enkrat pognojimo. Pri tistih vrtnicah, ki pocvitajo, porežemo odvcetele cvete nad prvimi zdravimi listi. Tistim, ki cvetijo samo enkrat, to so predvsem grmičaste vrtnice, cvetov ne režemo, da nas bodo proti jeseni razveselile še s svojimi plodovi. Ko prenehajo cveteti bradate perunike, jih lahko delimo, če so se preveč razrasle. Izkopljemo jih in razdelimo ... Več preberite v 22. številki Kmečkega glasa

KOLEDAR DOGODKOV

NE SPREGLEJTE
Aktualni dogodki in zanimivosti

Slamnikarski sejem

V Slamnikarskem muzeju v Domžalah vsa vabijo Slamnikarski sejem, kjer si boste lahko kupili tudi nov slamnik. Sejem pripravljajo kot spomin na dejavnost in dediščino, ki je desetletja zaznamovala mesto Domžale in okolico.  Sejem bo potekal v soboto, 9. junija 2018, od 8.30 do 15.00 v Slamnikarskem parku (parku pri Občini Domžale), končal pa se bo ob ob 18. uri na Srečanju ljudskih pevcev in godcev Domžale Kamnik Posvečen slami in vsemu, kar iz nje naredimo, seveda pa predvsem slamnikom in prikazu pletenja kit iz slame. Razstavljavci iz Slovenije in tujine bodo predstavili bogato ponudbo izdelkov iz slame in drugih ekoizdelkov in izdelkov iz naravnih materialov, modna revija slamnikov pa bo  predstavila modne slamnike in njihovo uporabnost ob različnih priložnostih s poudarkom na nošenju kril. Celoten program dogodka najdete na www.kd-domzale.si/slamnikarski-sejem.html.                

Bo škotska megažaga uničila slovensko žagarstvo?

Na Gomilskem namerava škotsko podjetje BSW zgraditi največjo žago v naši državi, ki naj bi razžagala 300.000 kubičnih metrov lesa letno. Takšni megalomanski žagi pa nasprotujejo slovenski žagarji in nadaljnji predelovalci lesa združeni v sekciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), podpira pa jih tudi ostala združenja na tem področju. O svoji ogorčenosti so spregovorili na novinarski konferenci v ponedeljek 21.maja v Ljubljani in ob tem poudarili, da jim bo vsiljen nelojelen konkurent, ravno na področju razreza iglavcev, za katerega imamo pravzaprav v Sloveniji že dovolj žagarskih kapacitet. Predsednik OZS Branko Meh je na novinarski konferenci pojasnil, da sicer ne nasprotujejo vsakršnemu prihodu tujih investitorjev, nasprotujejo pa njihovemu favoriziranju. Meh je ob tem opozoril, da prihod škotske žage, ki obljublja 170 novih delovnih mest, lahko uniči več kot 1.000 delovnih mest pri malih žagarjih, ki že sedaj nimajo polno zapolnjenih kapacitet. S koncentracijo žagarstva v dva ali tri večje centre bomo po njegovem dokončno uničili žagarje, ki so sicer razporejeni po celotni državi. Nova mega žaga škotskega investitorja naj bi po napovedih letno razžagala okoli 300.000 m3 lesa iglavcev, za postavitev obrata pa je oddala tudi vlogo za subvencijo države, ki bo lahko znašala od 15 do 20 odstotkov upravičenih stroškov. »Glede na to, da gre za našo nacionalno surovino, hlodovino, smo razočarani, da bodo pri lesnopredelovalni verigi prvi tujci. Nedopustno se mi zdi, da naša politika to dopušča«, je še izpostavil dejal Meh. Član odbora žagarjev Alojz Selišnik pa je opozoril da je med politiko izjemno nepoznavanje gozdne lesne verige in da država vodi napačno lesarsko politiko. »Politiki ne razumejo, da iz lesarstva izhajajo koristi za celotno državo. Les je čedalje bolj strateška surovina, saj ga v Sloveniji zraste omejeno. Tako poceni razprodajati slovensko surovino je napačna gospodarska politika, in to se ne bi smelo dogajati,« je poudaril Selišnik, ki je tudi opozoril, da lahko v primeru črnega scenarija število zaposlenih na slovenskih žagah zaradi nelojalne konkurence upadlo iz 1.500 na 500, s tem pa bo predvsem osiromašeno podeželje. Slovensko surovino znamo po njegovih besedah sami posekati in razžagati, država pa bi morala to ustrezno podpreti ne pa podlegati tujim lobijem in neoliberalističnim težnjam velikih igralcev. Podpredsednik sekcije žagarjev Marijan Sadek je opozoril, da bi Škoti po novi zakonodaji od Slovenskih državnih gozdov takoj pridobili 35 odstotkov potrebne hlodovine. Kot je še poudaril so naše žage finančno in surovinsko podhranjene, imajo proste kapacitete, vendar ne pridejo do surovin. Državno podjetje SiDG pa jim hlodovino po dolgoročnih pogodbah prodaja pod zelo ostrimi pogoji – imeti morajo ustrezno bonitetno oceno, poleg tega še bančne garancije, prevzeti les pa morajo plačati v 15ih dneh. Na plačilo produktov iz tega lesa pa čakajo od 30 pa celo do 180 dni. Takšen način gotovo ne pomeni nikakršno pomoč.  

Čebele te pripravijo do življenja z naravo

30-letni Miha Metelko navduši s svojim razumevanjem čebelarstva, čeprav je le-to še mlajše od njega in sega v leto 2009, ko je dobil svojo prvo čebeljo družino. Po izobrazbi diplomirani inženir agronomije je poleg svoje velike ljubezni, čebelarjenja, na fakulteti našel še večjo – svojo Saro, s katero sta se pred tremi leti poročila, pred petimi meseci pa postala starša malemu Filipu. Oba sta diplomirala iz čebelarstva in pridobljeno teoretično znanje uspešno prenesla v prakso ter se osredotočila na pridelavo matičnega mlečka. Ljubezen do čebel je bila močnejša od slabih letin, zato je število čebeljih družin ves čas raslo in danes čebelarita s 180 čebeljimi družinami ter v 30 panjih pridelujeta matični mleček, vedno več pozornosti pa posvečata selekcijskemu delu. Odločitev za ekološko čebelarjenje sem sprejel zaradi izziva. »Na začetku čebelarske poti sem se še učil in sem zato večinoma delal po nasvetih izkušenejših čebelarjev. Povedali so, da delo z organskimi kislinami ni enostavno in da se varoje najverjetneje ne bom učinkovito znebil na ekološki način. Mislim, da me je to še bolj spodbudilo, da sem leta 2012 menjavo panjskega sistema (nakladne LR panje smo zamenjali za slovenske AŽ panje) izkoristil za prehod v ekološko shemo. Ob spodbudi in pomoči drugega ekološkega čebelarja iz Rake, sem osvojil potrebno znanje in danes uspešno sodelujemo skupaj trije prijatelji ekološki čebelarji.« Več pa v 19. številki Kmečkega glasa.

Evropski denar ne leži na cesti

Evropski poslanec Franc Bogovič in mag Monika Kirbiš Rojs sta v obdobju razprave o prihodnji evropski kohezijski in skupni kmetijski politiki napisala prvo strokovno knjigo o pridobivanju evropskih sredstev  Evropska sredstva od teorije do prakse. Priročnik je izdala založba Beletrina, v Hiši EU v Ljubljani so jo predstavili konec aprila.Knjiga združuje strokovno razlago zapletenega črpanja evropskih sredstev, razloge za nastanek evropske kohezijske politike, njenega principa solidarnosti in razlago skupne kmetijske politike. Poleg tega je knjiga praktični priročnik, kako izvesti evropski projekt od priprave do izvedbe. Evropski projekti so namreč ne le priložnost za dodatna sredstev, temveč za vsebinski razvoj in priložnost za nova partnerstva, je dejal Mitja Čander, direktor Beletrine.  Franc Bogovič je dejal, da se v praksi ukvarja s koriščenjem evropskih sredstev od leta 1998, ko je postal župan občine Krško.V Sloveniji se premalo zavedamo, kako pomembna so za nas sredstva EU in kako vplivajo na naš način življenja in spreminjanje naše družbe. V priročniku je zato s številkami podkrepljeno, da predstavlja EU proračun le 1 odstotek BDP članic, zato imamo velikokrat napačna pričakovanja, kako bomo z evropskimi sredstvi vse rešili. 70 odstotkov tega denarja gre namreč nazaj državam članicam, za vsa pričakovanja pa je samo 0,3 odstotka BDP članic bistveno premalo.Zlasti neto prejemnice, v glavnem 13 držav, ki so v EU vstopile nazadnje, prejmejo iz EU proračuna več kot same prispevajo, saj imajo 21 odstotkov prebivalstva in prispevajo 8 odstotkov EU proračuna. Te države prejemnice, med njimi tudi Slovenija, so na ta račun precej zmanjšale svoj razvojni zaostanek v primerjavi z balkanskimi državami, ki so ostale zunaj EU. Več v tiskani izdaji tednika Kmečki glas št. 20.

V bližnji prihodnosti

O vztrajnosti, trmi in "pohorski trdi koži"

Preberite posebno zgodbo Andreja Golenača iz Prebolda. O tem kako je vztrajal in premagoval ovire na poti do uresničitve želje po kmetovanju, ki je v njem tlela odkar pomni. Odživeti življenje na kmetiji je bila njegova iskrena želja, ki se je začela uresničevati sprva na najeti kmetiji in kasneje na kmetiji, do katere ga je, kot je prepričan, pripeljala usoda. Preberite si, kako je kmetija brez naslednikov ponovno zaživela in kako je svoje sanje zaživel Andrej z družino ter kako je k temu nevede pripomogel tudi naš tednik Kmečki glas. Ob vseh notranjih bojih in mešanih občutkih, ki spremljajo njegovo zgodbo iskreno priznava, da so ga izkušnje utrdile in, da se je ljudi naučil opazovati in ne poslušati. "Otresem se očitkov, da sem dobil vse podarjeno in, da sem imel srečo. Da, res je, ampak srečo sem iskal in začel sem od začetka. Brez subvencij, brez kreditov in s praznim hlevom. In do tega sem prišel z željo, da hočem biti kmet, ves čas prepričan, da mi bo uspelo - in mi je. Če bi poslušal druge, bi mi vzeli voljo," se spominja.

"Koze so živali z značajem"

Reja drobnice ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Po drugi svetovni vojni se je reja zmanšala, zaradi organiziranega odkupa kravjega mleka vendar se je v zadnjih tridesetih letih ponovno povečala. O stanju v panogi, zanimanju rejcev za združevanje v društva, ki se povezujejo v Zvezo društev rejcev drobnice Slovenije, promociji proizvodov, izobraževanju, prenosu znanja v prakso in na splošno o tehnologiji reje drobnice, smo se pogovarjali s selekcionistko mag. Marjeto Ženko, zaposleno na KGZS Zavod Celje ter avtorico nove knjige Reja ovc in koz, ki je izšla pri založbi Kmečki glas. Zanimiv pogovor si preberite v eni od prihajajočih številk tednika Kmečki glas.

Meso drobnice postaja mrhovina in hrana za zverjad namesto za prehrano ljudi

Konec lanskega leta smo pisali o pokolih volkov na območju Trnovskega gozda od Podkraja, Bele, Višenj, Gozda, Otlice pa tja do Predmeje in dalje do Čepovana. In tamkajšnji kmetje so tedaj dejali: Dokler se bo le govorilo – tam v enih rovtah so volkovi – se ne bo zgodilo nič, ko se bo reklo volk je v Ljubljani na Rožniku – potem se bo hitro ukrepalo. In volka na ljubljanski Rožnik še ni bilo in se ni še nič ukrepalo! In ker se nič ne ukrepa volk kolje od pašnika do pašnika od črede do črede, ne glede na to kako so te varovane. Edino kar se zgodi, so nemoteno razmnoževanje zverjadi, novi in novi pokoli ter brezštevilčni posveti brez zaključnih dejanj. Stroka pa očitno ni odpovedala le na področju gospodarjenja z zverjadjo, odpovedala je tudi na področju varovanja in zaščite domačih živali. V noči na prejšnjo sredo (iz 16. na 17. maj) pa so volkovi v naselju Lome pri Črnem Vrhu nad Idrijo poklali 44 glav drobnice. Kot nam je povedal Iztok Koren iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) OE Tolmin se je pokol zgodil na ekološki kmetiji Damjana Čuka. Kot je pojasnil Koren je kmetija  sicer na samem a napad na drobnico se je zgodil prav blizu hiše. Kot je še pojasnil je bilo pokončanih 13 mesnih ovac, 2 koze, 10 jagenjčkov težkih do 10 kg, 10 težkih do 25kg, 6 težkih do 50 kg in 3 kozliči težki do 25 kilogramov. Škoda, ki jo je v sredo popisal pooblaščeni cenilec ZGS, je za 44 poklanih živali ocenjena na 4952,50 evrov. Več o tem pa v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa. (avtor fotografije: Iztok Koren, ZGS)

Zaradi slabe pretočnosti pogoste poplave

Janez Trkov že dalj časa opozarja pristojne na poplave zemljišč zaradi neurejenosti potoka Gubovšek, ki teče čez njihovo kmetijo v Sadinji vasi pri Ljubljani. Problem je, da je pretočnost vode pod mostom premajhna. Vodotok je bil v preteklosti večkrat reguliran, prav tako je bil most večkrat popravljen, a kot pravi Janez Trkov, se stanje glede poplavljanja ni izboljšalo pač pa poslabšalo. Več preberite v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa

i

km/h

%

KNJIGE - ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Vrhunski camembert tudi iz pasteriziranega mleka?

Francoski inštitut Inao je letos razrešil spore in odločil, da je  francoski camembert z oznako AOP lahko proizveden tudi  iz pasteriziranega mleka. To je sprožilo val ogorčenja, najboljši kuharski šefi, vinarji in mnogi sirarji se jezijo, da bo tako ta prestižni sir izgubil značilen vrhunski okus zaradi procesa pasterizacije mleka. Sirarjenje z nepasteriziranim mlekom je zelo zahtevno, brezhibno higieno zahteva v vseh postopkih na poti do sira. Take sire lahko pridelujejo tudi kmečki sirarji pri nas, naklonjena jim je znana sirarka Irena Orešnik. Njene čudovite recepte za gurmanske užitke - jedi s siri najdete v knjigi Kuhajmo s siri.

Preventiva za rastline

Najboljša naložba za zdrave rastline in zdrav pridelek je preventiva v vrtu! Ukrepov, ki krepijo ratline je kar nekaj: prst, voda, kolobar, seme … Rahla in rodovitna zemlja je naše glavno orodje, prej ko bomo to osvojili, manj bomo imeli težav na vrtu. Med vsem, kar počnemo na vrtu, na rast in zdravje rastlin najbolj vplivamo prav z gnojenjem, torej s pravilnim vnosom hranil, ki bodo rastlinam na razpolago v talni razstopini. Rastline bodo najbolj zdrave, če bodo enakomerno in uravnoteženo prehranjene. Izogibajmo se enostranskemu dodajanju hranil, čeprav se včasih temu ne moremo izogniti. Vedno se moramo truditi, da v prsti ohranimo pravilno razmerje med zemljo, vodo in zrakom. Veliko koristnih nasvetov za zdravo pridelavo zelenjave najdete v knjigah Miše Pušenjak: Zelenjavni vrt, Visoke grede in vrtički v posodah, Rastlinjaki na vrtu, v pripravi Krepitev in naravno varstvo rastlin

REVIJA O KONJIH

Spregledane zlatičevke

Zlatičevke so pestra rastlinska družina, ki obsega več kot 1700 vrst, razširjenih po celem svetu. Čeprav so številne med njimi pogosto pomemben del okrasnega vrta, so na žalost le redki predstavniki te skupine vzpodbudili navdušenje, ki ga dosegajo na primer vrtnice. Lahko dodamo, da prav neupravičeno, saj med zlatičevkami najdemo številne čudovite rastline, ki nas zmeraj znova navdušijo.

Portret žrebca: Zinedine

V modi so lisjaki   Zinedine je relativno nov žrebec na rejskem področju, saj je bil večinoma osredotočen na šport. V jeseni leta 2015 pa je zaradi poškodbe moral na operacijo hrbta, a se počasi vrača v stare tirnice in hkrati uspešno gradi svojo rejsko kariero. Zinedine združuje hitre reflekse, moč in previdnost ter odličen rodovnik.  Več o njem v majski številki Revije o konjih. 

MOJ MALI SVET

Za dober pridelek paprike

Pridelek paprik poleti kljub kakovostnim sadikam ni takšen, kot si ga želimo. Rastline oskrbujemo s hranili, ki jih intenzivno dodajamo prek tal ali listov, optimalno dodajamo tudi potrebne količine vode ter na splošno zelo dobro skrbimo za rastline. Kljub temu nismo povsem zadovoljni z višino pridelka predvsem velikoplodnih in bolj mesnatih sort paprike tipa babura. Za dober pridelek paprik je potrebno pravilno oskrbeti rastlino z odstranjevanjem nepotrebnih poganjkov.

Lesene stenske obloge

Les prinaša s svojo lepoto in plemenitostjo v dom del narave. Lesena stenska ali stropna obloga je trajna, prostor naredi prijeten in domač, poleg tega les uravnava vlažnost zraka in je dober toplotni ter zvočni izolator. Ta učinek še povečamo, če med steno in oblogo položimo izolacijski material. Osnovna surovina za izdelavo lesenih oblog je v glavnem les iglavcev (bor, jelka, smreka, macesen). Hrastove in jesenove obloge so dražje in pridejo v poštev pri opremi razkošnejših prostorov.  

TEHNIKA IN NARAVA

Izšla je nova številka revije Tehnika in Narava

Test Zetor Proxima HS 120 Gozdarska mehanizacija Verižna motorna žaga Husqvarna 572 XP® AutoTune Varnost Homologacijske zahteve za zavore na traktorjih in vlečenih vozilih Traktorji Seznam proizvajalcev in prodajalcev Sadjarsko-vinogradniški, komunalni in gorski traktorji ter transporterji Zgodovina Štorovčan – 40 let Prihodnja številka revije Tehnika in Narava (TiN 3) bo izšla v drugi polovici junija 2018. Uvodnik Narava se je prebudila, zato se se začela prva pomladna opravila na poljih, v vinogradih, sadovnjakih, hmeljiščih,... Delo nam lajšajo stroji, standardne traktorje smo podrobno  predstavili v prvi številki revije Tehnika in narava 1, tokrat pa največ prostora v reviji namenjamo predstavitvi specializiranih traktorjev. Podrobno predstavljamo sadjarsko-vinogradniške, komunalne, gorske traktorje in transporterje. V drugi polovici junija, ko izide tretja številka revije Tehnika in narava, pa bomo predstavili enoosne in male gumigosenične traktorje, ob koncu leta (novembra) pa še dvoriščne traktorje. Preskusili smo traktor Zetor Proxima HS 120, ki je primeren za srednje velike kmetije. Traktor je izdelan kakovostno, ima močan in odziven motor, izpopolnjen menjalnik (prestave menjamo brez uporabe sklopke), EHR hidravlično dvigalo z upravljalnim sistemom HitchTronic in udobno kabino. Husqvarnina motorna žaga 572 XP je novost na trgu in sodi med najmočnejše žage na tržišču. Njena pomembna prednost, ki jo moramo omeniti je velika odzivnost žage in moč pri podiranju ter prežagovanju debeljakov. V njej je vgrajen posodobljen sistem AutoTune, ki je od predhodnika hitrejši kar za desetkrat. To pomeni, da procesor še natančneje in hitreje sporoča optimalno razmerje med zmesjo goriva in zraka. S tem pa je mogoča takojšnja prilagoditev motornih zmogljivosti trenutnemu delu. Objavljamo tudi članek Tomaža Pojeta iz Kmetijskega inštituta Slovenije, ki piše, da je po  uredbe o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil iz leta 2013 v začetku letošnjega leta začela veljati nova homologacijska zakonodaja za traktorje in vlečena vozila. Uredba določa zahteve za funkcionalno varnost vozil, varnost pri delu in zahteve za okoljsko učinkovitost. Vseh zahtev skupaj je kar 62. Kupci bodo traktorje, ki ustrezajo novim normam, ki jo določa uredba, prepoznali po nekoliko višji ceni. Ta naj bi bila višja od 10 do 18 %, samo ABS sistem za zavore lahko podraži ceno traktorja do 5000 evrov. Bolj opazno so poskočile cene pri manjših modelih, pri katerih do zdaj ni bilo toliko tehničnih zahtev. Res pa je, da je večina proizvajalcev in zastopnikov izrabila možnost »prožnega sistema«, ki še omogoča prodajo traktorjev iz izteka serije in so homologirani še po starih zahtevah. Tako lahko sedaj v ponudbi traktorjev najdemo oboje: traktorje, ki so homologirani po novem sistemu in traktorje, ki so homologirani še po starem. Najdejo pa se tudi taki, ki ponujajo določene modele traktorjev, kjer reklamirajo maksimalno moč, nazivna moč pa je zaradi zadovoljitve zahtev glede emisij še po starih homologacijskih pravilih bistveno nižja. Ta (prenizka) nazivna moč pa se navaja v homologacijski listini in prometnem dovoljenju, kar prinaša slabo voljo (zavedenim) kupcem. V lanskem letu je bilo pri nas, pa tudi na primer v Nemčiji, kar nekaj traktorjev registriranih le za en dan, zato da se lahko prodajajo še naprej. Nekateri prodajalci so konec leta pri nas šli  samo v homologacijo traktorjev in jih sedaj prodajajo naprej. Skratka nova homologacija je zlasti zaradi novih emisijskih vrednosti razburkala trg traktorjev. Po drugi strani pa večina novih tehničnih zahtev prinaša uporabniku bistveno varnejši in do okolja prijaznejši traktor.

Zetor Proxima HS 120

Tradicija traktorjev Zetor je dolga že skoraj 72 let, ko so leta 1946 registrirali Zetorjevo znamko. Do zdaj so izdelali več kot 1,3 milijona traktorjev. Na našem trgu so prisotni že desetletja, v najboljših letih je bil to eden najbolj prodajan traktor pri nas. Zetor traktorje v Sloveniji zastopa podjetje Gorenje GTI iz Velenja. V seriji Proxima HS so štirje modeli z motorji samega proizvajalca traktorjev (danes je malo proizvajalcev traktorjev, ki razvijajo in proizvajajo svoje motorje). Motorji so vsi štirivaljni, turbo izvedbe in ustrezajo okoljski stopnji IV ali Tier 4 final, razen pri najšibkejšem modelu (Proxima HS 80), ki ustreza okoljski stopnji IIIB. Za zagotavljanje čistejšega izpuha iz motorja je uporabljena tehnologija, kjer se izpušni plini motorja očistijo z naknadno obdelavo. Izpušni plini se vodijo v sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov s selektivno katalitično redukcijo (angl. kratica SCR Selective Catalytic Reduction ali v prevodu selektivna katalitična redukcija). V tok izpušnih plinov se dodaja razpršena urea (nestrupena vodna raztopina uree brez vonja, komercialno ime AdBlue) iz dodatnega rezervoarja za AdBlue. Dodatno pri izpolnjevanju okoljskih zahtev pomagata oksidacijski katalizator (DOC), kjer se zmanjša količina ogljikovega monoksida in DPF filter za trde delce, ki izloča tudi najbolj majhne trdne delce v izpuhu. Motorji so sedaj opremljeni s hladilnikom zraka in visco sklopko ventilatorja, odlikuje pa jih tudi nižja poraba goriva. Serijsko so opremljeni tudi z električnim grelnikom za hladilno tekočino (grelnik na izmenično napetost 230 V), kar omogoča lažji zagon v zimskem času in njegovo manjšo obrabo. Novi motorji izdelani od leta 2017 naprej so na neodvisnih testih na Univerzi Mendel v Brnu izpolnjevali stroge okoljske zahteve stopnje IV. Študija je pokazala precej manjšo porabo dizelskega goriva v primerjavi s predhodnim modelom motorja, in sicer je zmanjšanje na testih bilo kar za 19,2 odstotka.

Sodelavci
FOTO ZGODBE

Obiskali smo kmetijski sejem v Novem Sadu

23.05.2018

22. maj - mednarodni dan biotske raznovrstnosti

Gozdne jagode na domačem vrtu

Lepota živali in narave

16.05.2018

Prve letošnje češnje

Nova izdaja knjige KRUH_BREAD

VIDEO VSEBINE

36. vinska vigred v Beli krajini

85. mednarodni kmetijski sejem NOVI SAD 2018

Blagoslov traktorjev 2018 v Andražu nad Polzelo

Prihod traktorjev k blagoslovu v Andražu nad Polzelo

Peka velikonočne potice na kmetiji ZLATE iz Mavčič

Avtor knjige ČEMAŽ, vanež in česnovi peski o ...

Utrinek s tradicionalnega GREGORJEVEGA SEJMA

Farmtech tandem traktorska prikolica TDK 1500

Utrinek iz sejma AGRITECHNICA v Hanovru

Nova knjiga Založbe Kmečki glas KUHAJTE S SIRI

Jezersko-solčavske ovce na razstavišču letošnje ...

Glasbeni utrinek z izbora mlade kmetice in mladega ...

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - insert z okrogle mize

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - Vrisk, predsednik ZZS

Dan odprtih vrat Semenarne Ljubljana - Šabeder, ...

Vzdušje na kmetijskem sejmu v Novem Sadu

Vzdušje na kmetijskem sejmu v Novem Sadu

Franci in Teja Podjed na Mercatorjevi Akademiji radi ...

Peter Vrisk na Mercatorjevi Akademiji radi imamo ...

Vlečne grablje na mulčerju Elite L 160 - INO Brežice

Mulčer Profi Mega 270 - INO Brežice

Predsednik ZZS Petr Vrisk na kmetijskem sejmu v Komendi

Blagoslov traktorjev v Andražu nad Polzelo

Direktor KZ Tolmin Niko Maver

Direktorica Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček ...

Direktor Klet Brda Silvan Peršolja trgovinici KZ ...

NOVA KNJIGA Visoke grede in vrtički v posodah

Pernata druščina na dvorišču

Testni preizkus traktorja Case IH Luxxum 120

Pravilno podiranje drevesa z motorno žago

Oranje z novim traktorjem KIOTI PX1153

LUNINE BUKVE 2017

Testna žetev z novostmi podjetja Claas

JAGABABA - s sitom z ljubeznijo

Bogastvo stročnic

Nova knjiga Pletene pošasti za male pošastneže

Priloga Živimo s podeželjem: nova hiša v Stari ...

Prednosti permakulturnega vrta

Sejemski utrinki AGRA 2016

Ob koncu poletja: SIVKIN PILING za lepo kožo

Nova knjiga Zrnate stročnice - pridelava in uporaba

Ples s Hmeljsko princeso 2016

Nova številka revije Tehnika in narava že na voljo

Najbolje si pomagamo sami

Čudoviti svet divjih živali

Nova knjiga Rastlinjaki na vrtu

Res odlično knjižno darilo

Knjiga Moja domača kozmetika

Kmečki glas

pred 18 urami
Bogračšef ekipi OOZ Murska Sobota
Bogračšef ekipi OOZ Murska SobotaNa današnji bogračiadi, tekmovanju v kuhanju bograča, se je na ...
(0)
pred 2 dnevi
8. KOS do nedelje
V Športno-rekreacijskem centru Polena pri Lenartu v Slovenskih goricah so danes odprli tradicionalni ...
(0)
pred 3 dnevi
Sveta Ana s prenovljenim in razširjenim oskrbnim ...
S krajšo slovesnostjo so danes v tem krajevnem središču na severozahodnem obrobju Slovenskih goric namenu ...
(0)
pred 3 dnevi
Slamnikarski sejem
V Slamnikarskem muzeju v Domžalah vsa vabijo Slamnikarski sejem, kjer si boste lahko kupili tudi nov slamnik. Sejem ...
(0)
pred 3 dnevi
Recepti iz domače kuhinje
Tokrat smo vam iz knjige Domače jedi, ki je v ponatisu pravkar izšla v Založbi Kmečki glas, izbrali nekaj ...
(0)
pred 3 dnevi
Po kakovostne sadike in dragocene napotke
Vrhova Storžiča in Grintovca sta bila sredi maja še vedno ovita v snežno odejo, pri Kadivčevih v Hrastju pa ...
(0)
pred 4 dnevi
Pomurskim kmetijam pet znakov kakovosti
 Na v nedeljo končani 29. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij, ki je bila na Ptuju in je pred tem ...
(0)
pred 4 dnevi
Namakanje
Kljub relativno deževnemu vremenu mora vsak resen pridelovalec misliti o tem, kako bo poskrbljeno za polja in vrtove ob ...
(0)
pred 4 dnevi
Spregledane zlatičevke
Zlatičevke so pestra rastlinska družina, ki obsega več kot 1700 vrst, razširjenih po celem svetu. Čeprav so ...
(0)
pred 4 dnevi
Obiskali smo kmetijski sejem v Novem Sadu
Tudi letos smo obiskali mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu, ki je že 85. po vrsti. Odprl ga je srbski minister za ...
(0)
pred 4 dnevi
Same Frutteto CVT
Koncern SDF je pred kratkim za novinarje v Italiji predstavil nov specialni traktor v segmentu ...
(0)
pred 4 dnevi
Vrt v juniju
Junij je prelomni mesec; poslavlja se sveža pomlad in prihaja vroče poletje. Glavna opravila tega meseca so zalivanje, ...
(0)