13:41

Palačinke s sadjem in kostanjem

15:09

Siri z vlečenim testom

14:59

Recepti za pripravo gob

14:52

Shranki in slaščice z grozdjem

12:30

V Istri pričakujejo odličen letnik

KMETIJSKA POLITIKA

Ministrica Aleksandra Pivec prevzela delo od Dejana Židana

19.09.2018

preberi več

Sposobni posnemanja, ne pa še preskoka

28.08.2018

preberi več

Pridelovalci pšenice kličejo na pomoč državo 2.

5.08.2018

preberi več

Začetek izdaje odločb za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše 2017

2.08.2018

preberi več

Medvedov bo še več

1.08.2018

preberi več

Ali prinaša nova letina boljše cene?

Karte na trgu žit se mešajo na novo, kmetje upajo na boljši zaslužek, na pridelek bo vplivala suša v posameznih regijah. Sezona 2017/2018 bo veliko pridelovalcem žit ostala v spominu kot slaba. Na začetku junija so bile cene že na ravni kot so običajno med žetvijo in zato predpogodb niso sklepali. Cene so nato padle na dno. Bo šlo tako naprej? Več kmetov želi kljub izkušnjam iz prejšnje sezone skladiščiti več krmnih žit. To se lahko obrestuje, ali pa tudi ne. Vsako kmetijsko gospodarstvo je drugačno. Mednarodni svet za žita (International Grain Council -IGC) je ocenil svetovno letino žit na 2,09 milijarde ton, kar je malenkost pod lansko ravnijo. Poraba je ocenjena na 2,136 milijarde ton. Zaloge se bodo do sredine 2019 znižale za 47 milijonov ton na 556 milijonov ton , kar ustreza 26 odstotkov svetovne letne porabe. Ta količina potrjuje dobre razmere na strani ponudbe saj je oskrba v kriznih primeru zagotovljena za 95 dni. Toda le del teh količin je resnično dosegljiv svetovnemu trgu. Zaloge pšenice naj bi zmerno padle, IGC pričakuje v sezoni 2018/2019 pridelek okrog 258 milijonov ton (kar je 3 milijone ton manj kot lani ). Del teh količin, ki so skladiščene na Kitajskem in v Indiji, ni namenjenih za svetovni trg. Pri velikih izvoznikih, kamor sodijo poleg EU še Argentina, Avstralija, Kanada, ZDA, kot tudi Rusija, Kazahstan in Ukrajina, pričakujejo v skladiščih v enem letu okrog 75 milijonov ton pšenice, kar je za 8 milijonov oz desetino manj od lani. Zaradi tega še ne grozi pomanjkanje, a tudi presežkov ne bo. Več v 29. številki Kmečkega glasa.

Pridelovalci krušnih žit kličejo na pomoč državo

O tem, da je za pridelovalci ozimnih žit – zlasti krušnih, pa tudi odkupovalci, zaradi količinskega, še bolj pa kakovostnega izpada sploh eno najslabših letin doslej, potrjuje tudi skupni apel KGZS, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije in agroživilske zbornice, delujoče v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.  Kot poziv, naj se na njihove težave nujno odzove države in pomaga prizadetim, ki zaradi več kot polovičnega izpada dohodka niti za jesensko setev ne bodo imeli, so namreč minuli četrtek na kmetijsko ministrstvo omenjeni naslovili poseben dopis. Na resornem ministrstvu, niti minister, ki opravlja tekoče posle, se na pobudo še niso odzvali.

Ekoloških le 4,6 % vseh slovenskih kmetij

V Sloveniji je bilo lani za skoraj 9 % več ekoloških kmetijskih gospodarstev kot v 2016,  površina njihovih kmetijskih zemljišč v uporabi pa je bila za 11 % večja kot leto prej. Od vseh kmetijskih gospodarstev jih je status »ekološki« imelo 4,6 %. Kot poročajo s Statističnega urada RS, je bilo v sistem kontrole ekološkega kmetovanja minulo leto zajetih 3.635 kmetijskih gospodarstev (za 3,3 % več kot v letu 2016), od tega jih ima 3.190 že status.  Preostalo so bila kmetijska gospodarstva v preusmeritvi; število teh pa se je glede na leto 2016 zmanjšalo za 24 %. Vsa kmetijska gospodarstva v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja so predstavljala 5,2 % vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, tista s statusom »ekološki« pa 4,6 % vseh.  

Stalež parkljaste divjadi in nosilna kapaciteta gozdov sta daleč vsak sebi

Veliko je že bilo debat, okroglih miz in prelitega črnila o tem, ali je divjadi v slovenskih gozdovih preveč ali ravno prav. Oškodovanci pravijo, da je je preveč, lovci in »ljubitelji narave«, da je je ravno prav. Škode po parkljasti divjadi v slovenskih gozdovih in na poljščinah so v zadnjih dvajsetih letih presegle že vsako normalno mejo (prav tako škode po zvereh). Več o tem piše Zdravko Turk na 12. strani 29. številke (18.julij2018) Kmečkega glasa.

Kmetijska politika

pred 5 dnevi
Ministrica Aleksandra Pivec prevzela delo od ...
Nova kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je ob primopredaji poslov od predhodnega ministra Dejana Židana, ponovila ...
(0)
Aug 28, 2018
Sposobni posnemanja, ne pa še preskoka
Članice Evropske unije so sredi intenzivnih priprav na dokončno oblikovanje evropske skupne kmetijske politike (SKP) ...
(0)
Aug 05, 2018
Pridelovalci pšenice kličejo na pomoč državo ...
V prejšnji številki smo v Kmečkem glasu poročali o skupnem pozivu KGZS, Zadružne zveze Slovenije, ...
(1)
Aug 02, 2018
Začetek izdaje odločb za odpravo posledic škode ...
Agencija v teh dneh izdaja odločbe vsem upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje iz Programa odprave posledic škode ...
(0)
Aug 01, 2018
Medvedov bo še več
Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je objavljen osnutek odloka o ukrepu odvzema osebkov vrste ...
(1)
Jul 31, 2018
Ali prinaša nova letina boljše cene?
Karte na trgu žit se mešajo na novo, kmetje upajo na boljši zaslužek, na pridelek bo vplivala ...
(0)
Jul 30, 2018
Pridelovalci krušnih žit kličejo na pomoč ...
O tem, da je za pridelovalci ozimnih žit – zlasti krušnih, pa tudi odkupovalci, zaradi količinskega, ...
(0)
Jul 27, 2018
Ekoloških le 4,6 % vseh slovenskih kmetij
V Sloveniji je bilo lani za skoraj 9 % več ekoloških kmetijskih gospodarstev kot v 2016,  površina ...
(1)
Jul 17, 2018
Stalež parkljaste divjadi in nosilna kapaciteta ...
Veliko je že bilo debat, okroglih miz in prelitega črnila o tem, ali je divjadi v slovenskih gozdovih preveč ali ...
(0)
Jul 11, 2018
Pridelavo kroji denar ne želodec
Naraščajoča svetovna poraba pšenice, ki je po petih letih večja kot njena pridelava je v ...
(0)
Jul 07, 2018
Dan krompirja Semenarne Ljubljana
 V okviru jubilejne 30. Krumplove noči (krompirjeve noči) v kraju Lipa v občini Beltinci je ljubljanska ...
(1)
May 22, 2018
Evropski denar ne leži na cesti
Evropski poslanec Franc Bogovič in mag Monika Kirbiš Rojs sta v obdobju razprave o prihodnji evropski kohezijski ...
(0)