08:57

Glasujte za Košno u snežet, da postane najboljši evropski projekt!

15:25

Zdaj je čas za prijavo na tekmovanje za mlado kmetico in gospodarja leta 2019

12:15

Prireja na zelenih travnikih pod Nanosom

11:48

Gornjeradgonski govedorejci kar v Bruselj

14:43

Aromatični čemaževi listi

KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

Na 90 ha za Magno smo izgubili kruh in vodo za 4500 ljudi

5.03.2019

preberi več

Izgubljeni boji za slovensko zemljo

18.02.2019

preberi več

Apetiti Avstrijcev po slovenski zemlji so vse večji

15.02.2019

preberi več

Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi čakalo samo še okrog 250 kmetijskih gospodarstev

13.02.2019

preberi več

Voda iz Mure mora na suha pomurska polja!

12.02.2019

preberi več

Območjem z omejenimi dejavniki vrniti, kar jim je bilo odvzeto

KGZS, Območna enota Ljubljana Odbor izpostave Logatec je tudi letos organiziral strokovno srečanje, na katerem so se zbrali različni deležniki, ki so vsak v svoji dejavnosti povezani s podeželjem in kmetijstvom v hribovitem območju, kakršno je na območju Logatca. Letošnja tema srečanja je bila hribovsko kmetijstvo v novem PRP. Zbrani so se strinjali, da je treba v pripravi ukrepov vztrajati pri dvigu sredstev za OMD na raven PRP 2007-2014 ali vsaj ohraniti sredstva na ravni trenutnega PRP. Več preberite v Kmečkem glasu

Natura 2000, cokla za (ne)vzdrževanje vodotokov tudi v Spodnjem Podravju?

Tudi na tradicionalnem letnem srečanju z direktorji zadrug in župani občin ali njihovih predstavnikov, ki ga KGZ Ptuj za območje svojega delovanja vsakič organizira v začetku leta, se niso mogli izogniti najbolj pereči problematiki – vzdrževanja vodotokov, zlasti stare struge reke Drave. Kot je na današnjem dobro obiskanem srečanju izpostavil direktor zavoda Andrej Rebernišek, upravljanje z vodotoki zahteva celovito in trajnostno obravnavo vseh njenih deležnikov – od upravlavcev v vodotoki oziroma vodami, kmeti, ki s vse pogostejšim poplavljanjem kmetijskih zemljišč in posledično erozijo tal in uničevanjem poljščin nosijo največje breme,  ter okoljevarstveniki. Natura 2000, kamor so uvrščena tudi širša območja porečja reke Drave in drugih vodotokov, zlasti prvima dvema prinaša več škode kot koristi. Nihče namreč ni pričakoval, da bodo z vzdrževanjem zaraslih in zlasti struga stare reke Drave tudi prepolne gramoza in proda, poslej tako velike težave. Je pa tudi  res, da za to niti ni dovolj denarja oziroma bi ga za ureditev iz leta v leto slabših razmer na terenu potrebovali vedno več . Če se problematike odgovorni – Milan Unuk, predsednik Sveta OE KZG Ptuj v najkrajšem času obljublja sestanek v razširjeni sestavi vseh vpletenih, ne bodo lotili kot reševanje akutnega problema, denarja niti za sanacijo škode ne bo dovolj, kaj šele za preventivne ukrepe.   Več v Kmečkem glasu v sredo.

Zmagovalci Saatbau Slovenija za leto 2018

Znani so rezultati leta 2015 začete akcije družbe Saatbau Slovenija - Pridelovalec rekorder, Iščemo najboljšega pridelovalca v Sloveniji za leto 2018. Slovenska podružnica avstrijskega semenarja Saatbau iz Linca jih namreč v konkurenci koruze v zrnju in za silažo, ozimnega ječmena in pšenice ter soje, vsako leto išče med uporabniki njihovih semen oz. hibridov. Tovrstni izbor  kot svojo blagovno znamko je Saatbau Slovenija pri nas tudi zaščitil. Vsi podatki v nadaljevanju so hektarski pridelki ob standardni vlažnosti zrnja: pri koruzi in pšenici je to 14 %, pri soji 13 %. Tako so najboljši pridelovalci-zmagovalci v posameznih skupinah poljščin v minulem letu postali: pri koruzi za zrnje Milan Žalik iz Gornje Bistrice v Prekmurju, ki je s hibridom AURELIO,  DKC 4932, FAO 390, dosegal 18.849 kilogramov zrnja; pri silažni koruzi Simon Milavec iz kraja Klošter, Gradac v Beli krajini. S hibdirom ABSOLUTO, DKC 5065, FAO 410, je ob sušini 44,5 % dosegel 34.683 kg suhe snovi  oziroma 77.940 kg zelene mase. Pri ozimnem ječmenu je zmagovalec postal Kmetijski inštitut Slovenije, posestvo Jablje (glavni tehnolog  Tone Šmidovnik), ki so sorto Michaela naželi 7.930 kg; pri krušni ozimni pšenici pa Stanislav Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju, kjer je sorta Tiberius navrgla 9.076 kg suhega pridelka. Pri soji  pa se je z zmago okitil Slavko Krpič iz Gornjih Slavečev na Goričkem za povprečni pridelek 3.910 kg (sorta ALTONA, 00). Poskusnik z absolutno najvišjim povprečnim pridelkom pri koruzi za zrnje je s 17.029 kg s kar 14 hibridi postal Stanislav Klemenčič; enako tudi pri šestih poskusih pšenice s povprečnim pridelkom 7.430 kg. Pri desetih hibridih koruze za silažo pa je s povprečnim  pridelkom 70.185 kg zelene mase (43,6 % sušina oziroma 30.314 kg pridelka suhe snovi) to uspelo Janezu Kramarju iz Trga pri Mirni Peči. S petimi hibridi pri zeleni masi 70.634 kg (42,6 % sušine oziroma 30.129 kg pridelek suhe snovi) pa že omenjenemu Simonu Milavcu. Posredno so za omenjene dosežke zaslužni tudi njihovi terenski promotorji: Franc Jurša za SV Slovenijo, Andrej Vencelj za Posavje, Celjsko in Koroško ter Janez Vreček za Gorenjsko, Notranjsko in Primorsko.  

Tudi oljnice letos dobro obrodile, a so se njene površine letos občutno zmanjšale

Kot smo že poročali, je letos za našimi pridelovalci poznih posevkov zelo ugodna letina. To velja tudi za pridelovalce oljnic, predvsem buč. Tako je po napovedih državne statistike najboljši povprečni hektarski pridelek bil pri sončnicah, saj naj bi bil za skoraj 50 % večji kot lani (2,6 tone na hektar) in za 22 % večji od desetletnega povprečja. Skupni pridelek sončnic naj bi tako tehtal 755 ton.  Površine, posejane z oljnimi bučami, je bila letos skoraj za petino (18 %) manjša od lanske, kljub temu pa naj bi  pridelovalci letos pospravili količinsko približno enak pridelek bučnega zrnja kot lani (2.482 ton).  Povprečni hektarski pridelek naj bi namreč letos znašal 0,7 tone na hektar, kar je 21 % več od lanske letine, ki je bila ena slabših.  Soji je bilo letos namenjenih nekaj več kot 1.700 hektarjev, kar je glede na lani 40-odstotno zmanjšanje ali v hektarjih kar 1.164  manj. Zato naj bi jo kljub dobri letini količinsko pridelali manj. Povprečni pridelek sojinega zrnja naj bi namreč po prvih ocenah znašal 2,8 tone na hektar, kar je za 7 % več kot lani. Celoten pridelek soje naj bi znašal slabih pet tisoč ton, to pa je za 36 % manj kot lani.   

Kmetijska zemljišča

Mar 05, 2019
Na 90 ha za Magno smo izgubili kruh in vodo za ...
V Sloveniji smo po osamosvojitvi izgubili 70.000 ha najboljših kmetijksih zemljišč, še 57.000 ha ...
(5)
Feb 18, 2019
Izgubljeni boji za slovensko zemljo
 Z vzhičenim vstopom 1. maja 2004 v Evropsko unijo (EU), kar je bil mlade slovenske države dotlej največji cilj, ...
(0)
Feb 15, 2019
Apetiti Avstrijcev po slovenski zemlji so vse ...
Problematika je zelo resna in – trdijo številni, že dobiva nacionalne razsežnosti. Z množičnim nakupom ...
(0)
Feb 13, 2019
Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi ...
Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in ...
(1)
Feb 12, 2019
Voda iz Mure mora na suha pomurska polja!
To je bilo osnovno sporočilo ključne točke dnevnega reda delovnega srečanja s pomurskimi župani ...
(2)
Feb 12, 2019
Območjem z omejenimi dejavniki vrniti, kar jim je ...
KGZS, Območna enota Ljubljana Odbor izpostave Logatec je tudi letos organiziral strokovno srečanje, na katerem so se ...
(0)
Jan 17, 2019
Natura 2000, cokla za (ne)vzdrževanje vodotokov ...
Tudi na tradicionalnem letnem srečanju z direktorji zadrug in župani občin ali njihovih predstavnikov, ki ga KGZ Ptuj ...
(0)
Jan 04, 2019
Zmagovalci Saatbau Slovenija za leto 2018
Znani so rezultati leta 2015 začete akcije družbe Saatbau Slovenija - Pridelovalec rekorder, Iščemo ...
(0)
Nov 16, 2018
Tudi oljnice letos dobro obrodile, a so se njene ...
Kot smo že poročali, je letos za našimi pridelovalci poznih posevkov zelo ugodna letina. To velja tudi za ...
(0)
Nov 14, 2018
Milan Unuk je komentiral
Predsednik OE KZG Ptuj in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije je na nedavno izjavo ministrice za kmetijstvo dr. ...
(0)
Nov 13, 2018
Nobena skrajnost ni dobra; tudi pri letinah v ...
Za kmetijstvo v smislu rastlinske pridelave na poljih, hmeljiščih, na travnatem svetu, v trajnih nasadih in ...
(0)
Nov 06, 2018
V Sečovljah spet vse v smeri izgradnje golf ...
Brata Simon Pribac iz Padne in Patrik Pribac iz Baredov, oba sadjarja in vinogradnika, sta dobila v zakup kmetijska ...
(0)