13:29

Slovenska naložba v vinsko klet v Severn makedoniji

13:03

Izzivi in priložnosti multifunkcijskega upravljanja travišč

10:29

Povpraševanje po peninah še vedno v vzponu

19:31

Ptujske Dobrote vabijo

13:25

Zadovoljni z dolgoročnim sodelovanjem

KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

Pomurski kmetje odločno za korenite spremembe v zemljiški politiki

12.05.2019

preberi več

Najbolj problematičen v kmetijskih tleh je kadmij

23.04.2019

preberi več

Najbolj problematičen v kmetijskih tleh je kadmij

17.04.2019

preberi več

Strukturne spremembe in generacijska prenova

28.03.2019

preberi več

Resolucija o kmetijstvu po 2021

26.03.2019

preberi več

Na 90 ha za Magno smo izgubili kruh in vodo za 4500 ljudi

V Sloveniji smo po osamosvojitvi izgubili 70.000 ha najboljših kmetijksih zemljišč, še 57.000 ha pa jih je v občinskih prostrskih načrtih namenjenih za pozidavo. Nelogično je, da uničiš tla z boniteto 80 in na njih postaviš tovarno, nato pa posekaš gozd, kjer so tla veliko komanj rodovitna, pravita v intervjuju dr. Helena Grčman in  dr. Marko Zupan, pedologa iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Več v prihodnji, 10. št. Kmečkega glasa. 

Izgubljeni boji za slovensko zemljo

 Z vzhičenim vstopom 1. maja 2004 v Evropsko unijo (EU), kar je bil mlade slovenske države dotlej največji cilj, smo v duhu evropske zakonodaje oz. mednarodne pogodbe brez omejitev takoj pristali na prost pretoku blaga, ljudi, kapitala,… in na izenačitev tujcev, da lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod enaki pogoji kot naši državljani. A smo s tem sprejeli tudi tedaj nerazumljeno zanko. Če smo se nekaj let po tem  veselili, kako zanimiva da je Slovenija, najbolj Goričko v Prekmurju, za Angleže, ki so množično po smešno nizkih cenah (špekulativno, da se bodo cene teh nepremičnin kmalu dvignile in bodo s tem veliko zaslužili), kupovali zapuščene hiše; sedaj nemočno zmajujemo z glavo. Ne zato, ker se je velika večina Angležev čez nekaj let razočarano vrnila in pustila svoje nepremičnine, ki jih vnovič niti prodati niso uspeli;  pač pa iz povsem drugega razloga. Zelo množični nakupi kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetij z gospodarskim poslopjem,… s strani avstrijskih kmetov neposredno ob meji ki smo mu priča zadnjih nekaj let, namreč sploh ni tako nedolžen, kot se to morda zdi na prvi pogled. Več v uvodniku v sredo.

Apetiti Avstrijcev po slovenski zemlji so vse večji

Problematika je zelo resna in – trdijo številni, že dobiva nacionalne razsežnosti. Z množičnim nakupom slovenske zemlje v obmejnem pasu s strani avstrijskih kmetov  se namreč državna meja fiktivno prestavlja vse globlje v njeno notranjost. In ne pozabimo: to je šele njihov prvi korak. Po veljavnem vrstnem redu pri nakupu prodajane zemlje je namreč kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj. Torej mejaši.  Čim bolj razpršeni so njihovi nakupi, toliko večja je nevarnost, da se bo njihova lastnina povečevala. In takrat Avstrijci več ne bodo navijali cen, pač pa sprejeli našim razmeram postavljeno ceno. Po neuradnih podatkih naj bi avstrijski kmetje, ki lahko njivske in druge površine na naši, desni strani Mure s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji dosežejo v desetih ali petnajstih minutah, že pokupili desetino vseh kmetijskih zemljišč v Apaški dolini, to je okrog 300 hektarjev. Uradni z zadnjih pet let kažejo drugo sliko. Pravne podlage za zajezitev tega početja pa da ni, trdijo odgovorni,  saj smo se z vstopom v EU zavezali tudi  za prosti pretok kapitala, storitev, blaga in ljudi. In da so tujci pri nakupu nepremičnin izenačeni z našimi. A če bi bilo dovolj politične volje in modrosti, bi promet s kmetijsko zemljo (vsaj) v obmejnem pasu zajezili. To bi sicer lahko elegantno rešili že s spremembo prednostnega vrstnega reda z novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih leta 2016, a se je ta namera preveč spolitizirala, tujci pa veselo koristijo priložnost. Obširno o tem pišemo v Kmečkem glasu, ki izide v sredo.    

Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi čakalo samo še okrog 250 kmetijskih gospodarstev

Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in izplačila za ukrepe skupne kmetijske politike (neposredna plačila in plačila v okviru programa razvoja podeželja), odločb ni dobilo samo za 0,4 % vseh upravičencev (od skupno izdanih 56.500 zahtevkov ali 99,6 % vseh, mora Agencija – tako so nam zatrdili, izdati odločbe le še za okrog 250 zahtevkov).  Dodajajo, da pri tem ni prihajalo do nobenih posebnih zamikov. Doslej odločbe kmetijska gospodarstva v večini niso prijela zaradi specifičnih razlogov, zaradi katerih jim izdaja odločbe še ni mogoča (smrt nosilca kmetijskega gospodarstva, neurejen transakcijski račun, nezaključeni postopki dedovanja,…). »Odločbe v teh primerih Agencija izdaja sproti oz. takoj, ko so odpravljeni posamezni specifični razlogi, ki onemogočajo izdajo odločbe.«   Več v Kmečkem glasu.

Kmetijska zemljišča

May 12, 2019
Pomurski kmetje odločno za korenite spremembe v ...
  Na petkovi redni seji Sveta KGZS OE Murska Sobota, kjer so na temo predstavitve osnutka Zakona o spremembah ...
(0)
Apr 23, 2019
Najbolj problematičen v kmetijskih tleh je kadmij
Onesnaženost tal s težkimi kovinami je nevidna, a trajna degradacija tal, popolno očiščenje rodovitnih tal po ...
(0)
Apr 17, 2019
Najbolj problematičen v kmetijskih tleh je kadmij
Onesnaženost tal s težkimi kovinami je nevidna, a trajna degradacija tal, popolno očiščenje rodovitnih tal po ...
(0)
Mar 28, 2019
Strukturne spremembe in generacijska prenova
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec je v petek na tiskovni konferenci predstavila ...
(0)
Mar 26, 2019
Resolucija o kmetijstvu po 2021
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec je v petek na tiskovni konferenci predstavila ...
(0)
Mar 05, 2019
Na 90 ha za Magno smo izgubili kruh in vodo za ...
V Sloveniji smo po osamosvojitvi izgubili 70.000 ha najboljših kmetijksih zemljišč, še 57.000 ha ...
(5)
Feb 18, 2019
Izgubljeni boji za slovensko zemljo
 Z vzhičenim vstopom 1. maja 2004 v Evropsko unijo (EU), kar je bil mlade slovenske države dotlej največji cilj, ...
(0)
Feb 15, 2019
Apetiti Avstrijcev po slovenski zemlji so vse ...
Problematika je zelo resna in – trdijo številni, že dobiva nacionalne razsežnosti. Z množičnim nakupom ...
(0)
Feb 13, 2019
Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi ...
Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in ...
(1)
Feb 12, 2019
Voda iz Mure mora na suha pomurska polja!
To je bilo osnovno sporočilo ključne točke dnevnega reda delovnega srečanja s pomurskimi župani ...
(2)
Feb 12, 2019
Območjem z omejenimi dejavniki vrniti, kar jim je ...
KGZS, Območna enota Ljubljana Odbor izpostave Logatec je tudi letos organiziral strokovno srečanje, na katerem so se ...
(0)
Jan 17, 2019
Natura 2000, cokla za (ne)vzdrževanje vodotokov ...
Tudi na tradicionalnem letnem srečanju z direktorji zadrug in župani občin ali njihovih predstavnikov, ki ga KGZ Ptuj ...
(0)