12:46

Mlada kmetica je Brigita Petek, mladi gospodar pa Uroš Hovnik

12:40

Kmetje so opravili veliko pionirskega dela

10:17

Del jesenske knjižne bere

10:11

Grozdja je manj, a bolj kakovostno

09:57

Najboljša orača sta Filak in Pate

KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

Anton Filak in Igor Pate državna prvaka

14.09.2019

preberi več

Po pričakovanju Anton Filak in Igor Pate

13.09.2019

preberi več

Obeta se še eno koruzno leto, a finančno manj ugodno od minulega

12.09.2019

preberi več

Izbrana kakovost tudi za žita

8.09.2019

preberi več

KOPOP in zakup

5.09.2019

preberi več

Najboljši orači na 57. AGRI

    Prvi dan mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, ki se je začel včeraj (trajal bo vključno do četrtka), je bil tudi v znamenju oračev. Na maneži sejma so namreč tradicionalno razglasili rezultate odprtega tekmovanja v oranju za pokal AGRE. To je tradicionalno potekalo sočasno z regijskim za Prekmurje in Prlekijo v začetku avgusta v Gornjih Slavečih. Ker žal že leta tekmovanje za pokal sejma ne prestopi regijskih okvirjev, torej tako za regijske, kakor za naslove sejma orjejo enaki tekmovalci, bi kazalo to obliko tekmovanja nekako spremeniti ali dopolniti.    Priznanja in pokale za najboljše orače sejma je podelil državni sekretar dr. Jože Podgoršek; od pomurskih oračev pa se je poslovila državna sekretarka mag. Tanja Strniša, ki odhaja za veleposlanico Republike Slovenijo v Prago na Češkem.   Najboljši orači za pokal sejma AGRA: plugi krajniki – Darko Tibaut (Mala Polana), Primož Sukič (Dolnji Slaveči), Jože Zver (Brezovica); obračalni plugi – Štefan Bakan (Gradišče), Tilen Fujs (Sp. Ščavnica), Tilen Vogrinčič (Puconci). Podelili pa so tudi priznanja najboljšim v konkurenci navadnih plugov (Primož Sukič, Peter Kramar, Miha Serec) in v kategoriji starodobnikov (Franc Hajdinjak, Vili Pozvek, Franc Buček).  

Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje

Digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, hrana iz naše bližine, generacijska pomladitev, inovativnost, znanje in povezovanje, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kmetijska tehnika za visoko učinkovitost in trajnostno kmetovanje ter ekološko kmetovanje bo AGRA 2019. ČZD Kmečki glas bo tudi letos v hali B z aktualnimi izvodi časopisa Kmečki glas, Revijo o konjih, revijo Moj mali svet in knjigami Založbe. Novinarji bomo spremljali strokovni program in druge obsejemske dogodke, sodelavci založbe pa bodo ponujali knjige, ki bodo na voljo po ugodnejši ceni - z 20 in več odstotnim sejemskim popustom, in številne knjižne novosti. Na sejmu bo že naprodaj priljubljeni Koledar Traktorji 2020, med novostmi pa Gojenje jagodičja, Lupinarji, Mlečni izdelki narejeni doma, Ta domače testenine, Prenova stanovanjskih stavb in Oves / Oats, ki bo predstavljena tudi v okviru Agrine kuhinje. Prav posebej bo predstavljena nova knjiga Ekološko kmetijstvo 1. del. Več preberite v Kmečkem glasu

Brez zadružništva ne bo šlo

Milan Unuk, podpredsednik SKS: »Sedanji zadružni sistem je preživet in pretog, zato bi bil nujno potreben prenove. Da je zadruga kmetova, je fraza, pač pa bi moral zanjo odgovarjati z vsem svojim premoženjem in ne denimo samo s 300 € vloženega članskega deleža v njo. Zavedati se je potrebno, da kmetje dolgoročno brez zadrug ne bomo preživeli, saj so še tako veliki  posamezniki zunaj nje premajhni. Če bi imeli močan in povezan zadružni sistem, ko bi mleko ali živino prodajala eden ali dva subjekta, bi nekaj do mlekarn in mesarjev pomenili. Da temu ni tako, se vidi tudi pri uvozu mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev, kjer je zaradi naše slabe povezave na teh segmentih močno prisoten privatni kapital. Vsaka zadruga, ki propade, je tako kot bi propadla kmetija, zato je to za nas na terenu zelo boleče.«  

Se bo država zganila in v boju proti toči namesto zavarovalnic zaščitila kmete?

Na torkovi izredni seji ptujske območne enote KGZS, ki je bila namenjena posledicam neurij s točo, ki je območje KGZ Ptuj med 3. in 13. julijem prizadela kar trikrat. Po zadnjih ocenah, ki jih je predstavil direktor KGZS Zavod Ptuj Andrej Rebernišek, je bilo na območju njenih izpostav Ptuj, Slovenska Bistrica in Lenart prizadetih kar 10.569 ha kmetijskih površin, ocenjena škoda pa presega 11,12 milijona evrov. Razmerje prizadetosti površin do 40 % in od 40 do 100 % je skoraj enako. Po območjih je bilo najbolj na udaru območje Ptuja s kar 9.400 prizadetimi hektarji in 9,838.652 € škode.  Največja škoda je bilo na posevkih pšenice in oljne ogrščice, ki so bili že med žetvijo, na koruzi, v trajnih nasadih, na oljnih bučah, vrtninah na prostem in na drugih krmnih rastlinah. Kot je bilo izpostavljeno v nadaljevanju, je zaradi vse večje pogostosti takšnih neurij nujna okrepitev protitočne obrambe, bodisi z nekoč učinkovitimi protitočnimi raketami, bodisi z letali. Za slednjo za širše območje SV Slovenije zgolj z enim letalom skrbi Letalski center Maribor. Gre kar za 3.500 km2 veliko območje. Za primerjavo: v Avstriji za več kot pol manjše območje skrbi kar pet letal. Kljub dvomom meteorološke stroke o učinkovitosti protitočne letalske obrambe ozirom posipavanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom, je bilo izpostavljeno, da le-to uspešno uporabljajo tako na Hrvaškem in v Avstriji. Zato svetniki s Ptujskega  predlagajo, naj se opravi primerjalna analiza tovrstna zaščite v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem, predvsem naj se preveri tudi vpliv njihove protitočne zaščite na vreme v Sloveniji. Svet KGZS OE Ptuj ob Vlade RS oziroma kmetijskega ministrstva nadalje predlaga tudi sprejem interventnega zakona za pomoč kmetijam po naravnih nesrečah v letu 2019, aktivira ukrep »de minimis« za v letošnjem letu zaradi neurij najbolj prizadete kmetovalce; dvig  sofinanciranja zavarovalnih premij na maksimalni nivo, ki jih dopuščajo predpisi EU; zmanjšanje odbitne franšize za izplačilo odškodnin po toči prizadetih kmetijskih pridelkov na  največ 5% (sedaj je v povprečju 20 %). Sproži pa naj se tudi obravnava realnosti parametrov pri odkupu žit oziroma naj se ti izenačijo z drugimi državami članicami EU.  

Kmetijska zemljišča

pred 3 dnevi
Anton Filak in Igor Pate državna prvaka
 Po včerajšnjem oranju na strnišču so tudi na ledini 61-letni Filak iz Gribelj pri Črnomlju v ...
(0)
pred 4 dnevi
Po pričakovanju Anton Filak in Igor Pate
Po prvem dnevu 63. državnega tekmovanja v oranju, ki kot 10. obletnica organizacije svetovnega tekmovanja 2009 ...
(0)
pred 5 dnevi
Obeta se še eno koruzno leto, a finančno manj ...
 Kot je bilo slišati na včerajšnjem strokovnem Dnevu koruze na Biotehniški šoli ...
(0)
Sep 08, 2019
Izbrana kakovost tudi za žita
Shema kakovosti bi lahko bila pomemben premik v smeri, da bi tudi s krušnimi žiti povečali samooskrbo. Po ...
(0)
Sep 05, 2019
KOPOP in zakup
 Kar nekaj bralcev se je obrnilo na nas z vprašanjem, kdaj lahko kot nosilci kmetij  kmetijska ...
(0)
Aug 25, 2019
Najboljši orači na 57. AGRI
  Prvi dan mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, ki se je začel včeraj (trajal bo ...
(0)
Aug 20, 2019
Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje
Digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, hrana iz naše bližine, generacijska pomladitev, ...
(1)
Aug 13, 2019
Brez zadružništva ne bo šlo
Milan Unuk, podpredsednik SKS: »Sedanji zadružni sistem je preživet in pretog, zato bi bil nujno potreben ...
(3)
Jul 25, 2019
Se bo država zganila in v boju proti toči ...
Na torkovi izredni seji ptujske območne enote KGZS, ki je bila namenjena posledicam neurij s točo, ki je območje KGZ ...
(0)
Jul 21, 2019
Prelomna žetev, ki bo ugodna za obe strani. Bomo ...
Čeprav smo že krepko sredi zadnje, tretje dekade v juliju in na vrhuncu poletja, se žetev kot najpomembnejše ...
(0)
Jul 16, 2019
Žetev na Radgonskem se šele prav začenja
Kot je danes poudaril direktor Kmetijske zadruge (KZ) Radgpma Danilo Rihtarič, se je žetev pšenice na območju ...
(0)
Jul 13, 2019
Škoda po toči v Podravju: V kmetijstvu ...
Še nekaj dni pred močnim viharjem z dežjem in točo, ki je v širokem pasu  ob reki Dravi divjalo ...
(0)