08:57

Glasujte za Košno u snežet, da postane najboljši evropski projekt!

15:25

Zdaj je čas za prijavo na tekmovanje za mlado kmetico in gospodarja leta 2019

12:15

Prireja na zelenih travnikih pod Nanosom

11:48

Gornjeradgonski govedorejci kar v Bruselj

14:43

Aromatični čemaževi listi

KMETIJSTVO PODRAVJA IN POMURJA

Gornjeradgonski govedorejci kar v Bruselj

21.03.2019

preberi več

Dejan Küčan, mladi prevzemnik kmetije

17.03.2019

preberi več

16. Viteška raz trte v Pečarovcih

16.03.2019

preberi več

Konkurenčno kmetijstvo in trajnostna lokalna oskrba

13.03.2019

preberi več

Pomurski govedorejci brez predsednika

10.03.2019

preberi več

Ljutomersko-križevski rejci v prireji mleka med najboljšimi v Sloveniji

Trend zmanjševanja govedorejskih kmetij je prisoten tudi v Prlekiji, vendar je najmanj opazen prav na območju Govedorejskega društva lisaste pasme Ljutomer-Križevci. Čeprav je starostna struktura nekaj čez 130 članov relativno visoka, pa mlajši rod nekaj ducatov prevzemnikov po zaslugi načrtnega dela v selekciji svojih predhodnikov predstavlja danes najuspešnejše reje. Tako dobre, da jih lahko po rejskih dosežkih brez zadržkov uvrstimo v sam državni vrh. V povprečju gledano njihove vrednosti odstopajo od državnega povprečja, saj se je tu mlečnost v zadnjih 10 letih (2009-2018) v standardni, 305-dnevni laktaciji, v povprečju povečala za 1.180 kg (slovensko povprečje za enako obdobje je 1.040 kg, pomursko pa 1.055 kg). Drugače povedano: v Sloveniji smo v čisti lisasti pasmi v standardni laktaciji v povprečju že presegli mlečnost 6.000 kg, tod znaša 6.400 kg. Na območju delovanja omenjenega društva so rejci lani v kontroli s polno izračunano standardno laktacijo  premogli 1.408 krav; največ, 910 čiste lisaste pasme (LS, vsaj 87,5% ali 7/8 krvi čiste lisaste pasme), 359  kombinirane lisaste pasme (LSX oziroma lisaste pasme z deležem krvi s pasmo montbeliard ali rdeči holštajn), 85 pa črno-bele pasme. Več o njihovih uspehih si lahko preberete v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Ljutomersko-križevski rejci med najboljšimi v Sloveniji v prireji mleka

Na današnjem volilnem občnem zboru Govedorejskega društva lisaste pasme Ljutomer-Križevci, ki je bil v Veržeju, so sicer izvolili nove organe društva, med 15 člani upravnega odbora pa niso izbrali predsednika, pač pa bodo tega dobili na njihovi prvi redni seji. Poleg številne problematike pa so se dotaknili tudi rejskih dosežkov na območju UE Ljutomer oziroma delovanja društva, ki obsega štiri občine – Razkrižje, Ljutomer, Križevci in Veržej. V povprečju gledano njihovi dosežki odstopajo od državnega povprečja, saj se je v zadnjih 10 letih tu mlečnost v standardni laktaciji v povprečju povečala za 1.180 kg (slovensko povprečje je 1.040 kg). Tod so rejci lani redili 1.408 krav; največ, 910 čiste lisaste pasme (LS, vsaj 85 % krvi lisaste pasme), 359 pa kombinirane lisaste pasme oziroma križanke (LSX, s pasmo montbeliard ali rdeči holštajn), 85 pa črno-bele pasme. Podelili pa so tudi priznanja. Za kravo prvesnico čiste lisaste pasme (LS) ga je za kravo Rajo dobil rejec Mitja Šonaja iz Krapja, ki je namolzla 11.122 kg mleka, za prvesnico kombinirane pasme (LSX) pa Andrej Žnidarič iz Podgradja za kravo Vidro (9.770 kg mleka); naj krava LS pa za leto 2018 je Bina iz hleva Jožefa Slaviča, Stara Nova vas, ki je v 7. laktaciji namolzla 12.498 kg mleka, naj krava LSX pa Belinda Stanka Gregoreca iz Slaptincev (v 5. laktaciji ja namolzla 14.629 kg mleka); Jožef Slavič se lahko pohvali tudi z naj kravo LS z življenjsko prirejo. Krava Bina je namreč v sedmih laktacijah namolzla 87.885 kg mleka, kar je skupaj ob povprečni 4,80-odstotnih mlečnih maščobah in 3,30-odstotnih mlečnih beljakovinah znašalo 7.122 kg. Naj krava LSX z življenjsko prirejo pa je Dunja Branka Štuheca iz Logarovcev, ki je 85.647 kg namolzla v osmih laktacijah (6.575 kg ob povprečni vrednosti 4,15 % mlečnih maščob in 3,53 % mlečnih beljakovin).

Prašičerejci bijejo plat zvona

Na nevzdržne razmere v panogi so na današnji novinarski konferenci v Murski Soboti opozorili predstavniki Slovenske zveze prašičerejcev (SZP), KGZS in njenega strokovnega odbora za prašičerejo. Kot je poudaril predsednik SZP Alojz Varga, niso zadovoljni z odgovori, ki so jih v pismu v devetih točkah tako za intervencijsko pomoč rejcem, kakor za dolgoročno sistemsko  rešitev predlagali kmetijski ministrici dr. Aleksandri Pivec. Zato bodo sedaj pisali še predsedniku Vlade RS Marjanu Šarcu. To pa iz razloga, pravijo, ker tudi aktualna oblast očitno nima posluha za panogo, ki z nekaj kratkimi izjemami in pred desetletjem podobnim "gasilskim ukrepom", kot ga predlagajo tudi tokrat, že od leta 2006 tone vse nižje. V tem času se je tudi samooskrba s svinjino več kot prepolovila in trenutno znaša le še med 30 in 35 %. Prašičerejci bodo namreč brez interventne pomoči (»veliki« de minimis v višini 15 tisoč evrov), s katerim bi ublažili finančno izčrpanost naše zasebne prašičereje, težko kljubovali nastalim razmeram,  ki da so več kot kritične. Rečeno je bilo še, da trenutno znaša odkupna cena kilograma tople polovice ob standardni, 56-odstotni mesnatosti vsega 1,37 €, lastna cena v Sloveniji spitanega prašiča pa naj bi bila 1,70 €. Torej na prašičjega pitanca rejci že več kot eno leto »pridelajo« več kot 30-odstotno izgubo. Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa.

Že prva dognojevanja ozimnih žit

Po tehnoloških navodilih oziroma smernicah dobre kmetijske prakse je ob ugodni strukturi tal po 15. februarju že dovoljeno opraviti tudi gnojenje z organskim in mineralnimi gnojili. Neobičajno topla druga polovica februarja je že minuli teden na plano zvabila številne kmete, ki so strojno opravili tudi prva opravila – nekateri so na njivah že zaorali prezimne posevke in tla apnili, drugi so suha tla po zimski  brazdi že pripravljali za prve spomladanske setve; tudi na severovzhodu države jih ni bilo malo, kjer so jeseni zasejali ozimna žita, da so se kljub suhim tlem in še vedno nizkim nočnim temperaturam odločili za prvo spomladansko dognojevanje (nekateri sploh prvo gnojenje) ozimnih žit z mineralnimi gnojili. Večina njih to opravičuje z ugodno nosilnostjo tal, kar ob prvem dežju ne bi bilo mogoe. Na fotografiji Rihtaričevi iz Boračeve  pri Radencih.    

Kmetijstvo Podravja in Pomurja

pred 2 dnevi
Gornjeradgonski govedorejci kar v Bruselj
Med redne letne aktivnosti Rejskega društva za lisasto pasmo Gornja Radgona, ki združuje več kot 160 ...
(0)
pred 6 dnevi
Dejan Küčan, mladi prevzemnik kmetije
Dejan, sin znanega kmečkega sindikalista Franca Küčana, sicer priznava, da sta mu starša, s katerima ob ...
(0)
Mar 16, 2019
16. Viteška raz trte v Pečarovcih
Člani slovenskega reda vitezov vina – Omizje za Pomurje in Združenje evropskega reda vitezov vina-Konzulat za ...
(0)
Mar 13, 2019
Konkurenčno kmetijstvo in trajnostna lokalna ...
Kot poroča Duška Jurinec z občine Pesnica, je v torek v tamkajšnji večnamenski kulturni dvorani v ...
(0)
Mar 10, 2019
Pomurski govedorejci brez predsednika
Tako kot je bo bilo nedavno na enem od letnem zboru članov društva, kjer niso izvolili predsednika,  tudi ...
(0)
Mar 07, 2019
Ljutomersko-križevski rejci v prireji mleka med ...
Trend zmanjševanja govedorejskih kmetij je prisoten tudi v Prlekiji, vendar je najmanj opazen prav na območju ...
(0)
Feb 26, 2019
Ljutomersko-križevski rejci med najboljšimi v ...
Na današnjem volilnem občnem zboru Govedorejskega društva lisaste pasme Ljutomer-Križevci, ki je bil v ...
(0)
Feb 25, 2019
Prašičerejci bijejo plat zvona
Na nevzdržne razmere v panogi so na današnji novinarski konferenci v Murski Soboti opozorili predstavniki ...
(0)
Feb 24, 2019
Že prva dognojevanja ozimnih žit
Po tehnoloških navodilih oziroma smernicah dobre kmetijske prakse je ob ugodni strukturi tal po 15. februarju že ...
(0)
Feb 22, 2019
Lani za tono sladkorne pese v povprečju dobrih 30 ...
Za slovenskimi pridelovalci je drugo leto v setvi sladkorne pese. Zaradi težkih vremenskih pogojev ...
(0)
Feb 21, 2019
Kmetice potrebujejo tudi čas zase
Ob robu jubilejnega, 25. srečanja pomurskih kmetic, ki je bilo v Nedelici na valentinov četrtek in je privabilo več ...
(0)
Feb 18, 2019
Izgubljeni boji za slovensko zemljo
 Z vzhičenim vstopom 1. maja 2004 v Evropsko unijo (EU), kar je bil mlade slovenske države dotlej največji cilj, ...
(0)