08:57

Glasujte za Košno u snežet, da postane najboljši evropski projekt!

15:25

Zdaj je čas za prijavo na tekmovanje za mlado kmetico in gospodarja leta 2019

12:15

Prireja na zelenih travnikih pod Nanosom

11:48

Gornjeradgonski govedorejci kar v Bruselj

14:43

Aromatični čemaževi listi

LESARSTVO

13. licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov

19.02.2019

preberi več

Ciklus proizvodnje gozdnih sadik traja 4 ali več let

19.02.2019

preberi več

Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi čakalo samo še okrog 250 kmetijskih gospodarstev

13.02.2019

preberi več

Letos na sejmišču Pomurskega sejma trije sejmi

18.01.2019

preberi več

Za večji iztržek od prodaje lesa

8.01.2019

preberi več

Slovenska gozdno-lesna veriga potrebuje predvsem zaupanje

V slovenski javnosti, še posebej pa v lesnopredelovalni panogi, je na močen, tudi negativen odziv naletela nameravana investicija škotskega podjetja BSW Timber Group v izgradnjo lesnopredelovalnega BSW.SI centra na Gomilskem, obrata za izdelavo pelet v Šoštanju in izgradnjo lesnega obrata v Letušu. O nameravani investiciji in razlogih zanjo smo se pogovorili z Aleksom Brownliejem, izvršnim direktorjem za komercialo v BSW Timber. Kot je v uvodu povedal, je BSW Timber Group družinsko podjetje, ki je že 170 let v večinski lasti družine Brownlie in se ukvarja s štirimi glavnimi dejavnostmi: gozdarstvom, žagarstvom ter proizvodnjo lesnih izdelkov in energije. Na leto ustvarja več kot 300 milijonov evrov prometa in ima več kot 1.300 zaposlenih. Na leto predelajo okoli 2 milijona m3 hlodovine in ustvarijo več kot 1 milijon m3 žagarskih produktov. Osnovno proizvodnjo imajo v Veliki Britaniji, kjer imajo 7 žagarskih obratov ter enega v Latviji. V Latviji so prisotni že 20 let. Produkte dobavljajo na domači (Združeno kraljestvo, v nadaljevanju UK) trg še v centralo Evropo, severno Afriko, Izrael, Kitajsko, Tajvan, Japonsko in ZDA. Več pa v 47. številki (21. novembra 2018) Kmečkega glasa.

Nobena skrajnost ni dobra; tudi pri letinah v kmetijstvu ne

Za kmetijstvo v smislu rastlinske pridelave na poljih, hmeljiščih, na travnatem svetu, v trajnih nasadih in še kje, radi uporabljamo prispodobo, da je pač ta primarna in v smislu zagotavljanja prehranske varnosti strateška gospodarska panoga tovarna na prostem. Od vseh ukrepov je namreč za oceno letine najpomembnejše in edino merodajno – vreme. To pa je zaradi vse očitnejših klimatskih sprememb vse manj predvidljivo. Več v jutrišnjem uvodniku v tiskani in elektronski izdaju Kmečkega glasa.

Podnebne spremembe bodo narekovale prihodnje gospodarjenje z gozdovi

Učinki podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme so dejstvo, saj jih lahko občutimo tako v Sloveniji kot po vsem svetu. V večini primerov podnebne spremembe negativno vplivajo na gozdove in na zagotavljanje funkcij gozdov, od lesno-proizvodne pa do cele palete ekoloških in socialnih funkcij gozda. Napovedi predvidenih vplivov podnebnih sprememb v našem okolju kažejo na zviševanje povprečne letne temperature, večjo sušnost v vegetacijskem obdobju, drugačno razporeditev padavin – več padavin pozimi in manj poleti –, spremembe v zastopanosti drevesnih vrst v gozdovih, bolj pogost pojav naravnih ujm (požari, vetrolomi, snegolomi in žledolomi) in na razmah bolezni in škodljivcev v okolju. Več o tem v 44. številki (31. oktobra 2018) Kmečkega glasa.

Evropska gozdna tveganja

V nemškem Freiburgu je bil delovni sestanek na temo uspešnega ukrepanja po katastrofah v gozdovih. Na srečanju se je zbralo približno 40 strokovnjakov iz 13 držav, večinoma iz EU, poleg tega tudi iz Belorusije in Japonske. Iz Slovenije so bili prisotni Gal Fidej z Biotehniške fakultete ter Katja Konečnik in Damjan Oražem, oba z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Namen tovrstnega združevanja je večplasten: zgraditi mednarodno platformo, ki bo omogočala prenos znanja v vsakodnevno delo z gozdovi, borza gozdarskega znanja ter potreb pri ukrepanjih, krepitev sodelovanja v povezavah znanost – gozdarska politika – praksa, mobilizacija ekspertnih omrežij ob ujmah, zbiranje podatkov ter izmenjava izkušenj. Projekt koordinira Evropski gozdarski inštitut (EFI). Evropski gozdovi – in nič drugače ni na svetovni ravni – spričo klimatskih sprememb doživljajo v zadnjem času vrsto naravnih ujm. Te so bodisi v obliki suš ali požarov, prenamnožitev žuželk in drugih škodljivih organizmov ter ujm v obliki vetrolomov, žledolomov in drugih podobnih dejavnikov. Ti pojavi so bili zadnja stoletja v gozdovih vedno prisotni, a so zadnja desetletja v rekordnih obsegih. Vzrok je v ekstremnih vremenskih pojavih, na katere gozdovi evolucijsko niso prilagojeni, nekaterim vrstam (npr. podlubnikom) pa pomenijo daljša vroča poletja bistveno večjo možnost namnožitve. Več o tem v 44. številki (31. oktobra 2018) Kmečkega glasa.

Lesarstvo

Feb 19, 2019
13. licitacija vrednejših gozdnih lesnih ...
Že tradicionalna vsakoletna licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov, ki je potekala januarja in ...
(0)
Feb 19, 2019
Ciklus proizvodnje gozdnih sadik traja 4 ali več ...
Drevesničarstvo je ena od panog poljedelstva, ki je v preteklosti veliko prispevala k vse intenzivnejšemu ...
(0)
Feb 13, 2019
Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi ...
Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in ...
(1)
Jan 18, 2019
Letos na sejmišču Pomurskega sejma trije sejmi
Minulo leto si je šest sejmov  s skupaj 2.330 razstavljavci iz 32 držav v štirih terminih na ...
(0)
Jan 08, 2019
Za večji iztržek od prodaje lesa
Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove ...
(0)
Nov 20, 2018
Slovenska gozdno-lesna veriga potrebuje predvsem ...
V slovenski javnosti, še posebej pa v lesnopredelovalni panogi, je na močen, tudi negativen odziv naletela ...
(0)
Nov 13, 2018
Nobena skrajnost ni dobra; tudi pri letinah v ...
Za kmetijstvo v smislu rastlinske pridelave na poljih, hmeljiščih, na travnatem svetu, v trajnih nasadih in ...
(0)
Oct 29, 2018
Podnebne spremembe bodo narekovale prihodnje ...
Učinki podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme so dejstvo, saj jih lahko občutimo tako v Sloveniji kot po vsem svetu. ...
(0)
Oct 29, 2018
Evropska gozdna tveganja
V nemškem Freiburgu je bil delovni sestanek na temo uspešnega ukrepanja po katastrofah v gozdovih. Na ...
(0)
Oct 29, 2018
gozdovi v Sloveniji in EU v prihodnosti
Tokratna gozdarska priloga Kmečkega glasa prinaša pogled slovenske in evropske gozdarske stroke na prihodnost ...
(0)
Oct 23, 2018
1. kongres slovenskega lesnega združenja Sloles
Na Malkovcu pri Tržišču je bil nedavno 1. kongres slovenskega lesnega združenja, ki povezuje primarne ...
(0)
Sep 26, 2018
Le par prstov bo ostalo namazanih z marmelado
Politika ne upošteva slovenske lesne panogeV zvezi s favoriziranjem tujih investitorjev, tokrat v ...
(0)