12:46

Mlada kmetica je Brigita Petek, mladi gospodar pa Uroš Hovnik

12:40

Kmetje so opravili veliko pionirskega dela

10:17

Del jesenske knjižne bere

10:11

Grozdja je manj, a bolj kakovostno

09:57

Najboljša orača sta Filak in Pate

LESARSTVO

Štejejo sekunde in milimetri, seštevek pa je varnost

27.08.2019

preberi več

Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje

20.08.2019

preberi več

Brez zadružništva ne bo šlo

13.08.2019

preberi več

Napadi podlubnikov se povečujejo in preraščajo v naravno nesrečo

6.08.2019

preberi več

Umrl je dr. Alojz Slavič

17.05.2019

preberi več

Za pravične odnose v gozdni lesni verigi

Vzporedno ob sprejemanju novega Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki je nastajal v letih od 2014 do 2016, so se slovenski primarni predelovalci lesa začeli tesneje povezovati in sedem podjetij je v začetku maja 2016 ustanovilo zavod Slovensko lesno združenje. Maja 2017 je Vlada RS razpoznala, da združenje deluje v javnem interesu in mu s sklepom dovolila, da v imenu zavoda uporabi ime »Slovenija«, tako da se je ime zavoda glasilo »Zavod SLOLES, slovensko lesno združenje«, katerega naloga je promocija panoge doma in v tujini ter povezovanje gozdne lesene verige. Danes obrati (žage) članov SLOLES-a, ki skoraj vsi izhajajo s kmetij, nekateri pa se celo še danes ukvarjajo tudi s kmetijstvom, na leto razrežejo že skoraj 60 odstotkov vse slovenske hlodovine žagarske kakovosti, večino izdelkov pa izvozijo po vsem svetu. Kot pravi predsednik SLOLES-a Danilo Knap, direktor žagarskega lesnopredelovalnega podjetja iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu in tudi še aktiven kmet, njemu in ostalim članom prav zavedanje svojih kmečkih korenin narekuje, da poskušajo na slovenskem turbulentnem trgu s hlodovino uvesti pravične odnose med vse člene gozdne lesne verige – od panja do končnega izdelka. Žal so se in se še vedno na trgu s hlodovino dogajajo špekulacije in celo kraje lesa lastnikom gozdov, kar ni v škodo samo lastnikom, temveč tudi slovenski predelovalni industriji. Več o tem pa v 18. številki (1.maj 2019) Kmečkega glasa.

13. licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov

Že tradicionalna vsakoletna licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov, ki je potekala januarja in februarja v Slovenj Gradcu, je ponovno postregla z rekordnimi rezultati, in sicer tako po številu pripeljanih hlodov, po številu lastnikov, ki so hlode dali na licitacijo, kot po doseženi skupni povprečni ceni vseh hlodov vseh drevesnih vrst. Lani je skupna povprečna cena znašala 308 evrov, letos pa 325 evrov za m3. Na mesto licitacije je svoje hlode do 25. januarja pripeljalo 566 lastnikov, za katere je ponudbe oddalo 39 kupcev, in sicer 18 Slovencev, 10 Avstrijcev, štirje Nemci, štirje Italijani, en Madžar in dva Hrvata. Vseh hlodov je bilo 3.706 v skupni izmeri 3.724 m3. Najvrednejši je še vedno les gorskega javorja, najvišja dosežena cena pa 9.275 evrov na m3. Ob letošnji razglasitvi rezultatov na dnevu odprtih vrat je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) objavil glavne podatke o gospodarjenju s slovenskimi gozdovi v letu 2018 in o sanaciji v naravnih ujmah poškodovanih gozdov v zadnjih petih letih. Lani je bilo tako v slovenskih gozdovih posekanih dobrih 6 milijonov m3 dreves. Letni posek dreves v slovenskih gozdovih je bil tako za dober milijon m3 ali 18 % večji kot v letu 2017 (5 milijonov m3). Skupaj je bilo v zadnjih petih letih zaradi naravnih ujm v slovenskih gozdovih posekanih 16 milijonov m3 dreves. Poškodovanih gozdov, ki jih je treba obnoviti, se je v zadnjih letih nabralo za skoraj 33.000 ha. Po mnenju ZGS naj bi se po naravni poti ob pomoči gozdnogojitvenih ukrepov obnovilo 95 % teh površin. Obnova s sadnjo sadik gozdnega drevja bo potekala na preostalih 5 % obnove potrebnih površin oziroma na skoraj 1.700 ha. Več o tem si preberite v 8. številki Kmečkega glasa

Ciklus proizvodnje gozdnih sadik traja 4 ali več let

Drevesničarstvo je ena od panog poljedelstva, ki je v preteklosti veliko prispevala k vse intenzivnejšemu gospodarjenju z gozdovi, še posebno vlogo pa je imela v času obnove po drugi svetovni vojni. Manjše gozdne drevesnice za vzgojo gozdnih sadik so bile locirane po posameznih gozdnih revirjih, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je prišlo do njihovega združevanja v večje komplekse, predvsem zaradi lažjega dela in boljše manipulacije ter ekonomičnosti. Na ta način so nastale drevesnice v Mengšu, Kočevju in drugod po Sloveniji, med njimi leta 1964 tudi drevesnica Matenja vas, ki se je leta 1994 preimenovala v Drevesnico Štivan, ki smo jo tudi obiskali. »V več kot 50-letni zgodovini je naša gozdna drevesnica na okoli 15 hektarjev orne zemlje vzgojila več kot 25 milijonov gozdnih sadik in 2,5 milijona okrasnih sadik. Vzgajamo več kot dvesto različnih dreves in grmovnic, v rastlinjakih pa tudi balkonsko cvetje, enoletnice, sobne rastline in sadike zelenjave,« nam je za uvod povedal Milan Margon. Več o tem pa si preberite v 8. številki (20. februar 2019) Kmečkega glasa.

Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi čakalo samo še okrog 250 kmetijskih gospodarstev

Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in izplačila za ukrepe skupne kmetijske politike (neposredna plačila in plačila v okviru programa razvoja podeželja), odločb ni dobilo samo za 0,4 % vseh upravičencev (od skupno izdanih 56.500 zahtevkov ali 99,6 % vseh, mora Agencija – tako so nam zatrdili, izdati odločbe le še za okrog 250 zahtevkov).  Dodajajo, da pri tem ni prihajalo do nobenih posebnih zamikov. Doslej odločbe kmetijska gospodarstva v večini niso prijela zaradi specifičnih razlogov, zaradi katerih jim izdaja odločbe še ni mogoča (smrt nosilca kmetijskega gospodarstva, neurejen transakcijski račun, nezaključeni postopki dedovanja,…). »Odločbe v teh primerih Agencija izdaja sproti oz. takoj, ko so odpravljeni posamezni specifični razlogi, ki onemogočajo izdajo odločbe.«   Več v Kmečkem glasu.

Lesarstvo

Aug 27, 2019
Štejejo sekunde in milimetri, seštevek pa je ...
V okviru sejma AGRA je tudi letos potekalo državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, ki sta ga organizirala ...
(0)
Aug 20, 2019
Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje
Digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, hrana iz naše bližine, generacijska pomladitev, ...
(1)
Aug 13, 2019
Brez zadružništva ne bo šlo
Milan Unuk, podpredsednik SKS: »Sedanji zadružni sistem je preživet in pretog, zato bi bil nujno potreben ...
(3)
Aug 06, 2019
Napadi podlubnikov se povečujejo in preraščajo ...
Letos je bilo do 25. julija za posek zaradi podlubnikov označenih za 470.000 m3 drevja. Junija in zlasti julija se je ...
(0)
May 17, 2019
Umrl je dr. Alojz Slavič
 Včeraj zjutraj je v 79-letu  nepričakovano preminil prekmurski akademik dr. Alojz Slavč iz Radencev. Bil ...
(0)
Apr 29, 2019
Za pravične odnose v gozdni lesni verigi
Vzporedno ob sprejemanju novega Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki je nastajal v letih od ...
(0)
Feb 19, 2019
13. licitacija vrednejših gozdnih lesnih ...
Že tradicionalna vsakoletna licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov, ki je potekala januarja in ...
(0)
Feb 19, 2019
Ciklus proizvodnje gozdnih sadik traja 4 ali več ...
Drevesničarstvo je ena od panog poljedelstva, ki je v preteklosti veliko prispevala k vse intenzivnejšemu ...
(0)
Feb 13, 2019
Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi ...
Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in ...
(2)
Jan 18, 2019
Letos na sejmišču Pomurskega sejma trije sejmi
Minulo leto si je šest sejmov  s skupaj 2.330 razstavljavci iz 32 držav v štirih terminih na ...
(0)
Jan 08, 2019
Za večji iztržek od prodaje lesa
Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove ...
(0)
Nov 20, 2018
Slovenska gozdno-lesna veriga potrebuje predvsem ...
V slovenski javnosti, še posebej pa v lesnopredelovalni panogi, je na močen, tudi negativen odziv naletela ...
(0)