15:28

Leto Valentina Vodnika

14:57

Marmelada iz limon, pomaranč in grenivk

08:00

Zimska idila

21:55

Janko Petrovič, direktor MZ Ptuj: »Razlogov za pretirano veselje dolgoročno ni!«

20:44

Skupna novembrska vrednost odkupa kmetijskih pridelkov na medletni ravni nižja skoraj za četrtino

LESARSTVO

Letos na sejmišču Pomurskega sejma trije sejmi

18.01.2019

preberi več

Za večji iztržek od prodaje lesa

8.01.2019

preberi več

Slovenska gozdno-lesna veriga potrebuje predvsem zaupanje

20.11.2018

preberi več

Nobena skrajnost ni dobra; tudi pri letinah v kmetijstvu ne

13.11.2018

preberi več

Podnebne spremembe bodo narekovale prihodnje gospodarjenje z gozdovi

29.10.2018

preberi več

Evropska gozdna tveganja

V nemškem Freiburgu je bil delovni sestanek na temo uspešnega ukrepanja po katastrofah v gozdovih. Na srečanju se je zbralo približno 40 strokovnjakov iz 13 držav, večinoma iz EU, poleg tega tudi iz Belorusije in Japonske. Iz Slovenije so bili prisotni Gal Fidej z Biotehniške fakultete ter Katja Konečnik in Damjan Oražem, oba z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Namen tovrstnega združevanja je večplasten: zgraditi mednarodno platformo, ki bo omogočala prenos znanja v vsakodnevno delo z gozdovi, borza gozdarskega znanja ter potreb pri ukrepanjih, krepitev sodelovanja v povezavah znanost – gozdarska politika – praksa, mobilizacija ekspertnih omrežij ob ujmah, zbiranje podatkov ter izmenjava izkušenj. Projekt koordinira Evropski gozdarski inštitut (EFI). Evropski gozdovi – in nič drugače ni na svetovni ravni – spričo klimatskih sprememb doživljajo v zadnjem času vrsto naravnih ujm. Te so bodisi v obliki suš ali požarov, prenamnožitev žuželk in drugih škodljivih organizmov ter ujm v obliki vetrolomov, žledolomov in drugih podobnih dejavnikov. Ti pojavi so bili zadnja stoletja v gozdovih vedno prisotni, a so zadnja desetletja v rekordnih obsegih. Vzrok je v ekstremnih vremenskih pojavih, na katere gozdovi evolucijsko niso prilagojeni, nekaterim vrstam (npr. podlubnikom) pa pomenijo daljša vroča poletja bistveno večjo možnost namnožitve. Več o tem v 44. številki (31. oktobra 2018) Kmečkega glasa.

gozdovi v Sloveniji in EU v prihodnosti

Tokratna gozdarska priloga Kmečkega glasa prinaša pogled slovenske in evropske gozdarske stroke na prihodnost gozdov v Evropi. Tako kot pri nas je tudi gozdarstvo širom po svetu pod izjemnim udarom vremenskih ujm in škodljivcev, kar stroka predvsem pripisuje podnebnim spremembam. Več o tem pa v 44. (31. oktobra 2018) številki Kmečkega glasa na straneh od 9 do 12.

1. kongres slovenskega lesnega združenja Sloles

Na Malkovcu pri Tržišču je bil nedavno 1. kongres slovenskega lesnega združenja, ki povezuje primarne predelovalce lesa iz Slovenije. Tam so spregovorili tako predstavniki Vlade kot tudi stroka s področja gozdarstva in lesarstva ter predstavniki finančnih inštitucij. Uvodni nagovor je imel predsednik Zavoda Slolesa Danilo Knap, ki je med drugim izpostavil: »Povezali smo se, ker nam ni vseeno za narodno bogastvo, ki so nam ga zapustili očetje in dedje in ker samo povezani lahko preživimo, temu bogastvu dodamo višjo vrednost ter ga tako oplemenitenega predamo našim potomcem. Smo prvo tovrstno združenje po dobrih 20 letih stagnacije slovenske lesnopredelovalne industrije. Združeni smo tisti, ki ne prosimo milosti, temveč predlagamo rešitve in zahtevamo njihovo izpolnitev. Z našo dejavnostjo smo začeli pod kozolci, nadaljujemo jo v obratih, ki v nekaterih primerih ustvarjajo mnogo višjo dodano vrednost, kot jo tako opevane mega žage za našo severno mejo. Pričakujemo ter v korist slovenskega naroda zahtevamo, da politika aktivno sodeluje z vsemi deležniki na področju gozdno-lesne verige ter pomaga uresničiti naše predloge.« V zaključku kongresa je Zavod SLOLES podelil posebno priznanje in nagrado slovenski reprezentanci gozdnih delavcev (na fotografiji), ki je na zadnjem svetovnem prvenstvu na Norveškem dosegla odlične rezultate in izjemen uspeh. Več o tem si preberite v 43. številki (24. oktobra 2018) Kmečkega glasa.

Le par prstov bo ostalo namazanih z marmelado

Politika ne upošteva slovenske lesne panoge V zvezi s favoriziranjem tujih investitorjev, tokrat v lesnopredelovalni panogi, in v zvezi z odgovori pristojnih v članku »Kdo išče ‘kolonialiste’, da bi zatrl slovensko lesarstvo?«, ki smo ga objavili v 35. številki Kmečkega glasa, smo za komentar povprašali tudi panožna združenja, in sicer: Združenje lesne in pohištvene industrije (ZLPI) pri GZS, Alojza Selišnika (mizarstvo Melu in član Sekcije lesnih strok pri OZS) in Sloles (slovensko lesno združenje, ki združuje žagarje in trgovce z rezanim lesom). Več o tem si preberite v 39. številki Kmečkega glasa.

Lesarstvo

pred 3 dnevi
Letos na sejmišču Pomurskega sejma trije sejmi
Minulo leto si je šest sejmov  s skupaj 2.330 razstavljavci iz 32 držav v štirih terminih na ...
(0)
Jan 08, 2019
Za večji iztržek od prodaje lesa
Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove ...
(0)
Nov 20, 2018
Slovenska gozdno-lesna veriga potrebuje predvsem ...
V slovenski javnosti, še posebej pa v lesnopredelovalni panogi, je na močen, tudi negativen odziv naletela ...
(0)
Nov 13, 2018
Nobena skrajnost ni dobra; tudi pri letinah v ...
Za kmetijstvo v smislu rastlinske pridelave na poljih, hmeljiščih, na travnatem svetu, v trajnih nasadih in ...
(0)
Oct 29, 2018
Podnebne spremembe bodo narekovale prihodnje ...
Učinki podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme so dejstvo, saj jih lahko občutimo tako v Sloveniji kot po vsem svetu. ...
(0)
Oct 29, 2018
Evropska gozdna tveganja
V nemškem Freiburgu je bil delovni sestanek na temo uspešnega ukrepanja po katastrofah v gozdovih. Na ...
(0)
Oct 29, 2018
gozdovi v Sloveniji in EU v prihodnosti
Tokratna gozdarska priloga Kmečkega glasa prinaša pogled slovenske in evropske gozdarske stroke na prihodnost ...
(0)
Oct 23, 2018
1. kongres slovenskega lesnega združenja Sloles
Na Malkovcu pri Tržišču je bil nedavno 1. kongres slovenskega lesnega združenja, ki povezuje primarne ...
(0)
Sep 26, 2018
Le par prstov bo ostalo namazanih z marmelado
Politika ne upošteva slovenske lesne panogeV zvezi s favoriziranjem tujih investitorjev, tokrat v ...
(0)
Aug 28, 2018
Prispevek k varnosti dela z motorno žago
V nedeljo je bilo na 56. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni izvedeno jubilejno, 20. državno ...
(0)
Aug 28, 2018
Kdo išče »kolonialiste«, da bi zatrl slovensko ...
O pomislekih in nasprotovanju velikega dela slovenskih lesnih predelovalcev o favoriziranju tujih investitorjev v to ...
(2)
Aug 25, 2018
56. Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni ...
S slavnostnim odprtjem na sejemski maneži je danes dopoldan na Pomurskem sejmišču vrata odprl največji sejem s ...
(1)