08:57

Glasujte za Košno u snežet, da postane najboljši evropski projekt!

15:25

Zdaj je čas za prijavo na tekmovanje za mlado kmetico in gospodarja leta 2019

12:15

Prireja na zelenih travnikih pod Nanosom

11:48

Gornjeradgonski govedorejci kar v Bruselj

14:43

Aromatični čemaževi listi

MLADI IN PODEŽELJE

Glasujte za Košno u snežet, da postane najboljši evropski projekt!

22.03.2019

preberi več

Zdaj je čas za prijavo na tekmovanje za mlado kmetico in gospodarja leta 2019

21.03.2019

preberi več

Dejan Küčan, mladi prevzemnik kmetije

17.03.2019

preberi več

Konkurenčno kmetijstvo in trajnostna lokalna oskrba

13.03.2019

preberi več

Razpis Prostovoljec leta 2018

7.03.2019

preberi več

Pomembni datumi za vpis

V letošnjem šolskem letu osnovno šolo končuje 17.684 učencev in učenk, srednjo šolo pa 19.639 dijakinj in dijakov. Za devetošolce sta na voljo 23.702 mesti na srednjih šolah, zadnji rok za oddajo prijavnice za vpis v prvi letnik pa je 2. april 2019. Dijakinje in dijaki bodo lahko kandidirali na 11.719 vpisnih mest v višjih šolah ter na 18.632 vpisnih mest v 1. letnik rednega in izrednega študija. 16.412 vpisnih mest v visokem šolstvu je na voljo državljanom Republike Slovenije in državljanom držav članic Evropske unije, 2.200 vpisnih mest pa tujcem iz držav nečlanic Evropske unije in Slovencem brez slovenskega državljanstva. V višjem šolstvu se kandidati v prvi letnik lahko prijavijo v dveh prijavnih rokih, in sicer do 18. marca 2019 in od 26. do 30. avgusta 2019. NOVI PROGRAMI NA ŠOLAH V naslednjem šolskem letu bo v srednjih šolah nekaj novih programov. Na Šolskem centru Novo mesto, na Srednji strojni šoli, bodo začeli izvajati nov program Tehnik mehatronike, športni oddelek bo dobila III. Gimnazija v Mariboru, na nekaterih šolah pa bodo nekatere programe po nekaj letih prekinitve ponovno zaživeli. Na Biotehniški šoli Šolskega centra Nova Gorica bodo namesto programa Vrtnar ponovno imeli program Gospodar na podeželju, na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota program Pomočnik v tehnoloških procesih, na Šolskem centru Celje, Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, program Izvajalec suhomontažne gradnje, na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor pa program Elektrotehnik (PTI). VAJENIŠTVO Mreža šol z vajeniškim načinom izobraževanja se v naslednjem šolskem letu širi. V vajeniški obliki se bo mogoče izobraževati za poklic mizarja, kamnoseka, oblikovalca kovin – orodjarja, gastronomskih in hotelirskih storitev, steklarja, papirničarja, slikopleskarja – črkoslikarja, strojnega mehanika, zidarja, elektrikarja, mehatronika, operaterja in kleparja – krovca. Delodajalci, pri katerih so na voljo vajeniška učna mesta, so objavljeni na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in na povezavi www.mojaizbira.si. Seznam se dopolnjuje, zato bo na voljo tudi na šolah z vajeniško obliko izobraževanja. Tam bodo tudi sicer na voljo vse informacije o vpisu, sklenitvi vajeniške pogodbe in tovrstnim izobraževanjem. RAZPIS ZA VPIS V DIJAŠKE DOMOVE V dijaških domovih je za naslednje šolsko leto predvidenih 2.281 mest. Učenci (bodoči dijaki) in dijaki, ki želijo v šolskem letu 2019/20 bivati v dijaškem domu, morajo do 2. aprila 2019 izbranemu dijaškemu domu poslati izpolnjeno prijavnico za sprejem v dijaški dom. Prijavnice so na voljo v dijaških domovih in na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (http://www.mizs.gov.si/). Vsak kandidat se lahko prijavi samo za en dijaški dom, v katerem želi bivati. Kandidati lahko prijave prenesejo v drug dijaški dom do 21. junija 2019, o morebitnih omejitvah in postopku vpisa bodo kandidati obveščeni do 2. julija 2019 (na spletni strani ministrstva in dijaških domov). Vpis v dijaški dom bo potekal do 12. julija 2019, po tem datumu in do 30. septembra 2019 pa še vpis na prosta mesta za kandidate, ki se niso prijavili v predvidenem roku.

Ljutomersko-križevski rejci med najboljšimi v Sloveniji v prireji mleka

Na današnjem volilnem občnem zboru Govedorejskega društva lisaste pasme Ljutomer-Križevci, ki je bil v Veržeju, so sicer izvolili nove organe društva, med 15 člani upravnega odbora pa niso izbrali predsednika, pač pa bodo tega dobili na njihovi prvi redni seji. Poleg številne problematike pa so se dotaknili tudi rejskih dosežkov na območju UE Ljutomer oziroma delovanja društva, ki obsega štiri občine – Razkrižje, Ljutomer, Križevci in Veržej. V povprečju gledano njihovi dosežki odstopajo od državnega povprečja, saj se je v zadnjih 10 letih tu mlečnost v standardni laktaciji v povprečju povečala za 1.180 kg (slovensko povprečje je 1.040 kg). Tod so rejci lani redili 1.408 krav; največ, 910 čiste lisaste pasme (LS, vsaj 85 % krvi lisaste pasme), 359 pa kombinirane lisaste pasme oziroma križanke (LSX, s pasmo montbeliard ali rdeči holštajn), 85 pa črno-bele pasme. Podelili pa so tudi priznanja. Za kravo prvesnico čiste lisaste pasme (LS) ga je za kravo Rajo dobil rejec Mitja Šonaja iz Krapja, ki je namolzla 11.122 kg mleka, za prvesnico kombinirane pasme (LSX) pa Andrej Žnidarič iz Podgradja za kravo Vidro (9.770 kg mleka); naj krava LS pa za leto 2018 je Bina iz hleva Jožefa Slaviča, Stara Nova vas, ki je v 7. laktaciji namolzla 12.498 kg mleka, naj krava LSX pa Belinda Stanka Gregoreca iz Slaptincev (v 5. laktaciji ja namolzla 14.629 kg mleka); Jožef Slavič se lahko pohvali tudi z naj kravo LS z življenjsko prirejo. Krava Bina je namreč v sedmih laktacijah namolzla 87.885 kg mleka, kar je skupaj ob povprečni 4,80-odstotnih mlečnih maščobah in 3,30-odstotnih mlečnih beljakovinah znašalo 7.122 kg. Naj krava LSX z življenjsko prirejo pa je Dunja Branka Štuheca iz Logarovcev, ki je 85.647 kg namolzla v osmih laktacijah (6.575 kg ob povprečni vrednosti 4,15 % mlečnih maščob in 3,53 % mlečnih beljakovin).

Kmetijske poklice je treba podpreti s štipendijami

Učenci, ki v letošnjem letu končujejo devetletko, se bodo morali v prihodnjih tednih odločiti o tem, kje želijo nadaljevati šolanje. O pomenu formalnega izobraževanja v kmetijstvu za razvoj slovenskih kmetij in podeželja je opozorila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki je v sodelovanju s konzorcijem biotehniškim šol pripravila novinarsko konferenco. Potreba po poklicni usposobljenosti na slovenskih kmetijah je zelo velika, opozarja KGZS. Strokovni odbor za šolstvo, ki deluje v okviru KGZS, vodi pa ga Peter Pribožič, izpostavlja tudi to, da je treba spremeniti način ugotavljanja deficitarnih poklicev in s tem povezanega štipendiranja. Poklica kmeta namreč ni na seznamu deficitarnih poklicev, zato dijaki teh programov nimajo možnosti prejemanja štipendije iz javnih sredstev. Statistika kaže, da je izobrazba nosilcev kmetijskih gospodarstev še vedno prenizka, zato na KGZS poudarjajo pomen formalne izobrazbe v kmetijstvu. Tako meni tudi direktor KGZS Branko Ravnik: »Poklicem v kmetijstvu je treba nameniti večjo veljavo in promocijo, da bomo ohranjali obdelanost, na ta način skrbeli za razvoj slovenskega podeželja in spodbujali pridelavo slovenske hrane. KGZS predlaga, da bi lokalne skupnosti uvedle možnost štipendiranja dijakov, bodočih nosilcev kmetijske dejavnosti na podeželju.« Poudaril je še, da je pomembno, da se mladi, ki se odločajo za poklic kmeta, tudi izobražujejo in pridobivajo znanje s tega področja. KMET, DEFICITARNI POKLIC Na KGZS deluje Odbor za šolstvo, svetovanje, raziskave in razvoj, ki obravnava aktualne vsebine na tem področju. Kot je povedal predsednik odbora Peter Pribožič, ugotavljajo, da »pri popisu deficitarnih poklicev seznami ne kažejo realnih potreb v kmetijstvu. S sedanjo metodo ugotavljanja deficitarnih poklicev ne zaznajo potreb, ki nastajajo na kmetijah, zato poklica kmeta ni na seznamu. Na slovenskih kmetijah pa je potreba po poklicni usposobljenosti velika, posebno pri mladih prevzemnikih kmetij. Ker metodologija ne zaznava pomanjkanja na kmetijah, za ta namen ni mogoče pridobiti državne štipendije. Te pa so še kako potrebne, da bi se mladi lažje odločali za vpis v kmetijske izobraževalne programe.« UČILNICA NA PROSTEM Težave, ki so hkrati največji izziv za biotehniške oziroma kmetijske šole, so povezane s financiranjem, predstavila pa jih je ravnateljica Biotehniške šole Šolskega centra Nova Gorica Barbara Miklavčič Velikonja. Za razliko od mnogih drugih srednjih šol so biotehniške šole posebne, saj imajo posestvo, ki ga morajo vzdrževati. »Kmetijske šole imamo stroške, ki jih druge šole nimajo, saj praktični pouk dijaki opravljajo na posestvih. Na njih poleg delovne sile rabimo primerne stroje in opremo, da lahko dijaki pridobivajo praktično znanje za svoj poklic. Nekateri programi na kmetijskih šolah v Sloveniji ne dosegajo zadostnega števila vpisanih dijakov (meja je 26 dijakov), zaradi česar imamo težave pri izvajanju programa in opremljanju šolskih posestev ter učnih delavnic. Financiranje kmetijskega šolstva je razdeljeno med dve ministrstvi – šolsko in kmetijsko. Osnova financiranja je glavarina po učencu, ki pa ne zadošča za uspešno izvedbo učnih programov in sodobno strojno opremljenost posestev. Za kmetijske programe bi bilo nujno spremeniti način financiranja, da bi omogočil tudi ob manjšem številu vpisanih dijakov kakovostno izvedbo programov,« je povedala Miklavčičeva. Jure Žibert, dijak triletnega programa na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, ocenjuje, da je bila odločitev za šolanje v Postojni prava: »Dobil sem veliko praktičnega znanja, ki mi koristi pri gospodarjenju v domačem 20-hektarjev velikem gozdu. Ker pa na kmetiji pitamo bike, sem se odločil nadaljevati izobraževanje še za dve leti na Biotehniškem centru Naklo. Verjamem, da si bom s pridobljenim znanjem ustvaril delovno mesto na kmetiji, da bom uspešno kmetoval in bo kmetija napredovala. Verjamem, da bom s svojim delom lahko preživljal družino in pozneje tudi svoje otroke navdušil za to, da bodo nadaljevali razvojem kmetije,« je z optimizmom in samozavestjo končal Jure.

Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi čakalo samo še okrog 250 kmetijskih gospodarstev

Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in izplačila za ukrepe skupne kmetijske politike (neposredna plačila in plačila v okviru programa razvoja podeželja), odločb ni dobilo samo za 0,4 % vseh upravičencev (od skupno izdanih 56.500 zahtevkov ali 99,6 % vseh, mora Agencija – tako so nam zatrdili, izdati odločbe le še za okrog 250 zahtevkov).  Dodajajo, da pri tem ni prihajalo do nobenih posebnih zamikov. Doslej odločbe kmetijska gospodarstva v večini niso prijela zaradi specifičnih razlogov, zaradi katerih jim izdaja odločbe še ni mogoča (smrt nosilca kmetijskega gospodarstva, neurejen transakcijski račun, nezaključeni postopki dedovanja,…). »Odločbe v teh primerih Agencija izdaja sproti oz. takoj, ko so odpravljeni posamezni specifični razlogi, ki onemogočajo izdajo odločbe.«   Več v Kmečkem glasu.

Mladi in podeželje

pred 1 dnevi
Glasujte za Košno u snežet, da postane ...
Na Facebook strani združenja Evropske podeželske mladine (Rural Youth Europe) izbirajo najboljši evropski ...
(0)
pred 2 dnevi
Zdaj je čas za prijavo na tekmovanje za mlado ...
ČZD Kmečki glas vabi k prijavi kandidatov za Mladega gospodarja leta 2019 in kandidatk za Mlado kmetico leta 2019. Na ...
(0)
pred 6 dnevi
Dejan Küčan, mladi prevzemnik kmetije
Dejan, sin znanega kmečkega sindikalista Franca Küčana, sicer priznava, da sta mu starša, s katerima ob ...
(0)
Mar 13, 2019
Konkurenčno kmetijstvo in trajnostna lokalna ...
Kot poroča Duška Jurinec z občine Pesnica, je v torek v tamkajšnji večnamenski kulturni dvorani v ...
(0)
Mar 07, 2019
Razpis Prostovoljec leta 2018
Mladinski svet Slovenije (MSS) že sedemnajstič zapored razpisuje natečaj Prostovoljec leta. Med prispelimi prijavami ...
(0)
Mar 05, 2019
Pomembni datumi za vpis
V letošnjem šolskem letu osnovno šolo končuje 17.684 učencev in učenk, srednjo šolo pa ...
(0)
Feb 26, 2019
Ljutomersko-križevski rejci med najboljšimi v ...
Na današnjem volilnem občnem zboru Govedorejskega društva lisaste pasme Ljutomer-Križevci, ki je bil v ...
(0)
Feb 26, 2019
Kmetijske poklice je treba podpreti s ...
Učenci, ki v letošnjem letu končujejo devetletko, se bodo morali v prihodnjih tednih odločiti o tem, kje ...
(0)
Feb 13, 2019
Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi ...
Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in ...
(1)
Feb 12, 2019
Priloga Biotehniške šole
Ta konec tedna bodo izobraževalne ustanove in dijaški domovi po vsej Sloveniji odprli svoja vrata bodočim ...
(0)
Feb 08, 2019
Prešeren v Tešanovcih je bil zopet prešeren
Današnji 16. Prešernov pohod je v Tešanovce pri Moravskih Toplicah v duhu tradicije zadnjih let ...
(0)
Jan 28, 2019
Po državnem ocenjevanju: Jemo vse boljše ...
Potrditev, da kruh ne naredi mora, temveč roka, so tudi rezultati nedavnega tradicionalnega ocenjevanje kruhov, peciva, ...
(1)