16:34

Žetev na Radgonskem se šele prav začenja

13:02

Izžrebani nagrajenci akcije NOVI NAROČNIKI

11:51

Povprečna letina krompirja

11:38

Nejc Dolenc s kmetije Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici

11:37

Dan krompirja

MLADI IN PODEŽELJE

Katera bo nova zmagovalka?

15.07.2019

preberi več

Utrinki s podeželja

15.07.2019

preberi več

Prekmurci in Prleki na skupnem srečanju že 25.

15.07.2019

preberi več

Obeta se rekordno dolga žetev

12.07.2019

preberi več

Predpočitniški tabor na Biotehniški šoli Rakičan

5.07.2019

preberi več

Za tono ječmena 135 €, oljno ogrščico 310 €

Znani sta prvi dve odkupni ceni za pridelka letošnje žetve, cena za pšenico pa naj bi bila znana po četrtkovem sestanku deležnikov v žitni verigi, ki se bo pričel ob 11. uri v družbi Mlinopek v Murski Soboti. Po podatkih iz žetve ječmena, ki je v teh dneh v polnem teku in če ne bo dežja bo spravilo tega najpomembnejšega krmnega žita končano že ta teden, je mogoče potegniti vzporednico, da bo tudi izplen pri pšenici veliko boljši kot lani. Letošnji pridelki ječmena se namreč v povprečju gibajo 7 ton in več po hektarju; nekoliko slabša je kakovost oziroma velikost zrnja. Hektoliter zrnja namreč v povprečju tehta med 62 in 64 kg. A po drugi strani pridelovalci krušnih žit – letos je bo požete rekordno malo – 28.644 hektarjih, glede odkupne cene ne morejo biti veliki optimisti. Tona letošnjega ječmena namreč velja 135 evrov, kar je enako lanski ceni, ki je sicer bila v razponu od 130 do 135 €/t. Komisija za odkup in prodajo žit (Komisija), sestavljena iz ZZS, KGZS in Sindikata kmetov Slovenije, je na sestanku v Ljutomeru že prve dni junija oblikovala izhodiščne odkupne cene letošnje letine krušne pšenice.     Ker naj bi bila po podatkih KGZS-Zavod Murska Sobota letošnja lastna cena ob pridelku 5,3 t/ha 170 €/t, naj bi to bilo njihovo izhodišče za krušno pšenico povprečne kakovosti B1 z 11,5 do 13,4 % beljakovin.  Za pšenico A razreda (nad 13,5 % beljakovin) Komisija pričakuje za 10 % višjo ceno (to je 187 €/t), za B2 oziroma C razred pa za 10 % manj od izhodišča, to je 153 €/t.     Več v Kmečkem glasu.

Prilogi Spodnje Podravje na pot

Čeprav desetletje v kakršnem koli razvoju ne pomeni praktično nič, se je od leta 2010, ko smo na pot pospremili prvo regijsko prilogo z naslovom Spodnje Podravje – mimogrede: to sredo bo pred vami  že četrta, veliko tega spremenilo. Z gotovostjo trdimo, da na boljše. To bi nam priznal tudi marsikateri umni in kreativni kmetovalec s tega območja. K temu je  precej pripomogla tudi iztekajoča se sedemletna finančna perspektiva oziroma programsko obdobje  (2014-2020), ki je bilo (tudi) na področju kmetijske politike zlasti za kmete v ravninskem delu zelo prijazno. Veliko kmetij se je v njej našlo, tudi tisti na vodovarstvenih območjih. Za gričevnate v Slovenskih goricah in zlasti v Halozah, kjer so zaman upali na poseben razvojni zakon, nekoliko manj. A rejci živali na teh območjih  – govedi in prašičev, so lahko s finančnimi spodbudami različnih programov relativno zadovoljni. Tudi ob pomoči kar nekaj razvojnih projektov mali človek iz Haloz ni čisto pozabljen.  A je to dovolj?

Reja govedi v poletni vročini

  Poletne temperature vse bolj naraščajo.  Posledice tega čutijo tudi krave oziroma živina sploh, ki že trpijo zaradi vročinskega stresa. Znamenja v hlevu, kot so pospešeno dihanje  in slinjenje so očitni znaki tega. Zato moramo živalim pomagati prebroditi vroče dneve. Kot pravi v strokovnem nasvetu, ki bo prav tako objavljen prihodnjo sredo v regijski prilogi Sp. Podravje mag. Anton Hohler, na KZGS-Zavod Ptuj specialist za živinorejsko tehnologijo, »… zauživanje velikih količin vode v času vročinskih ekstremov ni samo pomembno za človeka, pač pa tudi za živali. Če te ni dovolj oziroma če pretoki vode niso zadovoljivi ali  je prostor pred koritu premajhen, ali neustrezna kakovost vode (npr. povečana količina nitratov v vodi, bakterijska onesnaženost in težke kovine), je zauživanje takšne vode precej manjše in prav tako krave pojedo manj krmnega obroka. Živali takrat ne trpijo samo žeje, ampak se hitreje pri njih razvije vročinski stres.  Zato moramo vodi iz lastnega vodovoda preverjati njeno kakovost.«   V poletnem času pa v Sloveniji ne bi smelo biti nobenega hleva brez ventilacije, opozarja. Z ventilacijo namreč hladimo živali in odvajamo odvečno vlago iz hleva. Zato le dobra ventilacija uspešno hladi živali.  Z ventilacijo, pojasnjuje mag. Hohler, moramo odvesti vsaj 30 l vode na žival na dan, pri 60 kravah je to kar 1800 l vode. Zato mora biti v hlevu nameščenih dovolj ventilatorjev. Ventilatorji s hitrostjo 1 m/s ne zadostujejo. Priporoča se gibanje zraka 2,5 – 3m/s, v času zelo visokih temperatur je gibanje zraka celo dopustno nad to mejo, še pravi priznani strokovnjak za govedorejo.  

Žetev ječmena še za nekaj dni prestavljena

  Kljub optimističnim napovedim se letošnja žetev še ni začela. Navkljub vročini prejšnji  in ta teden, ki jo je danes tudi v Pomurju prekinilo obilno deževje, slama ječmena tudi na najbolj prodnatih tleh še ni bila dovolj suha, posledično so prve poskusne žetve pokazale še vlažnost v zrnju ječmena 14,5 % in več. V okolici Murske Sobote pa so včeraj prvi klasi že padli. Po napovedih pridelovalcev naj bi kombajne v polni pari zagnali šele sredi prihodnjega tedna, na težjih tipih tal še pozneje. Seveda je vse odvisno od vremena. Od priodnjega torka naj bi tudi SV Slovenijo zajel novi vročinski val. Čeprav so v Panviti v mešalnici krmil v Lipovcih že v četrtek odprli odkupno mesto, doslej odkupa še ni bilo. Znana ni niti odkupna cena, ki pa naj bi bila po besedah vodje komerciale Panvitinega Kmetijstva Aleša Zvera »… podobna lanski, konkurenčni bodo tudi odkupni pogoji.« Tudi drugi največji odkupovalec ječmena v Pomurju – Agrocorn iz Turnišča, še nima formirane cene, bo pa ta po zagotovilih direktorja Edija Špilaka »…vsaj enaka, če že ne višja od lanske.« Spomnimo: lani je tona ječmena ob zelo drobnem in izpitem zrnju oziroma posledično nizki hektolitrski teži – žetev ječmena se je namreč zaradi vročega vala začela in posledično prisilnega zorenja že sredi junija.  iz, veljala od 130 do 135 €. Nizki hektoliter potem sploh ni bil odkupni parameter, pač pa le vlažnost. Panvitini pogodbeni pridelovalci so dobili še 3 €/t dodatka (torej 138 €/t). Predlanskim je bila odkupna cena ječmena 115 €/t (hektolitrska teža do 76), oziroma 120 €/t (hektoliter nad 76).  

Mladi in podeželje

pred 1 dnevi
Katera bo nova zmagovalka?
V začetku septembra si bo z znanjem in spretnostmi naziv mlade kmetice leta priborila že osemnajsta zmagovalka. Toliko ...
(0)
pred 1 dnevi
Utrinki s podeželja
Društvo prijateljev agrarne ekonomike je objavilo šesti fotografski natečaj na temo Utrinki s podeželja. ...
(0)
pred 1 dnevi
Prekmurci in Prleki na skupnem srečanju že 25.
Tudi največji optimisti verjetno niso upali pomisliti, da se bo skupno prijateljsko druženje na obeh bregovih Mure ...
(0)
pred 4 dnevi
Obeta se rekordno dolga žetev
Jutri bo minilo natanko teden dni, ko se je v večernih urah zaradi neviht v Pomurju prekinila žetev. Zaradi dežja, ki ...
(0)
Jul 05, 2019
Predpočitniški tabor na Biotehniški šoli ...
 Že vrsto let na tej šoli skrbijo za spodbujanje mladih za poklice s področja kmetijstva oziroma za ...
(1)
Jul 01, 2019
Za tono ječmena 135 €, oljno ogrščico 310 €
Znani sta prvi dve odkupni ceni za pridelka letošnje žetve, cena za pšenico pa naj bi bila znana po ...
(1)
Jun 30, 2019
Prilogi Spodnje Podravje na pot
Čeprav desetletje v kakršnem koli razvoju ne pomeni praktično nič, se je od leta 2010, ko smo na pot ...
(1)
Jun 25, 2019
Reja govedi v poletni vročini
  Poletne temperature vse bolj naraščajo.  Posledice tega čutijo tudi krave oziroma živina sploh, ki ...
(1)
Jun 22, 2019
Žetev ječmena še za nekaj dni prestavljena
 Kljub optimističnim napovedim se letošnja žetev še ni začela. Navkljub vročini ...
(1)
Jun 21, 2019
Prašičerejci: »Krivec zavaja!«
Na članek pod naslovom Izbrana kakovost Slovenija ali samo Izbrana kakovost, ki smo ga o težavah, v katero shemo se bo ...
(0)
Jun 17, 2019
Penine so danes dostopne vsakomur
Ljubiteljem vinskih mehurčkov, ki se zadnja leta bolj kot ob jubilejih, hladijo z njimi vročih poletni dnevih, je ...
(0)
Jun 13, 2019
Pivovarna Green Gold v Spodnjih Grušovljah
V času porasta slovenskih (in tujih) mikropivovarn je med hmeljskimi kobulami pred nekaj leti nastala spodnjesavinjska ...
(0)