13:34

Vrt v juliju

13:08

Prvi jurčki

13:04

Plemenska svinja z rekordnim številom pujskov

08:11

Zaključek javne razprave o resoluciji razvoja kmetijstva po letu 2021 in zakonodajni ukrepi na področju zemljiške politike

18:44

Reja govedi v poletni vročini

MLADI IN PODEŽELJE

Reja govedi v poletni vročini

25.06.2019

preberi več

Žetev ječmena še za nekaj dni prestavljena

22.06.2019

preberi več

Prašičerejci: »Krivec zavaja!«

21.06.2019

preberi več

Penine so danes dostopne vsakomur

17.06.2019

preberi več

Pivovarna Green Gold v Spodnjih Grušovljah

13.06.2019

preberi več

Za prašičje meso Izbrana kakovost Slovenija ali (samo) Izbrana kakovost

Potem, ko Evropska komisija ni potrdila oziroma notificirali vsebino nacionalne sheme Izbrana kakovost (IK) Slovenija za prašičje meso – tam namreč ne priznavajo med rejci z zaključenimi rejami in našimi mesnopredelovalnimi obrati dogovorjeni in v shemo zapisani kompromis o 8-letnem prehodnem obdobju, po preteku katerega bi IK Slovenija veljala samo za doma rojene, rejene, zaklane in razsekane prašiče oziroma bi v tem času lahko ta znak nosili tudi v tujini rojeni oziroma »samo« v Sloveniji spitani, zaklani in razsekani prašiči, se je uvedba prvotno zamišljene sheme pri nas znašla v slepi ulici. Bruselj namreč pravi, da se lahko nacionalna shema IK Slovenija za svinjino uporablja samo za svinjino od rojenega pujska naprej ali pa samo shema IK (brez dodatka Slovenija) od rejenega naprej. Glede na zelo nizek stalež doma rojenih pujskov (od 100 tisoč, kot pravijo v GIZ Mesne industrije Slovenije do 125 tisoč, kot trdijo v Slovenski zvezi prašičerejcev (SZP)), v GIZ v prvi fazi vztrajajo v  shemi Izbrana kakovost (IK). Ko bi se razmere v domačih rejah izboljšale, pa bi se lahko naziv sheme spremenil. To pa med deležniki odpira razhajanja in pomisleke, da se to potem itak nikoli ne bo nikoli zgodilo, naši potrošniki pa da bodo dolgoročno zavedeni.  Več v Kmečkem glasu.  

Slovenija ima evropsko prvakinjo

Dijaki in dijakinje Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna so se udeležili 18. evropskega prvenstva v gozdarskih veščinah, ki je bilo zadnji konec tedna v mestu Svenljunga na Švedskem. V 2000 kilometrov oddaljen kraj so odpotovali: Ines Frančeškin, Karolina Kolenko, Patricija Oražem, Petra Košir, ki so sestavljale dekliško ekipo, Patrik Kraševec, Domen Dekleva, Jaka Rupnik, Žiga Kolar pa fantovsko. Na tekmovanju so jih spremljali trenerji obeh ekip. Čestitke si zaslužijo prav vsi tekmovalci, posebno pa Ines Frančeškin, ki je postala prva Slovenka v zgodovini evropskih prvenstev v gozdarskih veščinah za dijake in študente, ki je dosegla naziv evropske prvakinje. Več v 24. številki Kmečkega glasa.

Penine so dostopne vsakomur

Ivan Simonič iz Semiča   je  začel pred dvajsetimi leti kot  prvi v Beli krajini  stekleničiti penine. Na trgu jih imajo osem tipov pod blagono znamko Semiške penine,  med njimi tudi nekaj posebnih. Delo v kleti je  od očeta zadnja tri leta  že prevzel Gregor Simonič, več v prihodnji, 24. številki Kmečkega glasa. 

Umrl je dr. Alojz Slavič

  Včeraj zjutraj je v 79-letu  nepričakovano preminil prekmurski akademik dr. Alojz Slavč iz Radencev. Bil je eminenca v slovenskem kmetijskem prostoru, zlasti v prašičereji, kateri je posvetil vse svoje življenje. Diplomiral je leta 1965 na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral (1973) in doktoriral (1975) pa na Veterinarski fakulteti v Zagrebu. Vse do upokojitve leta 1999 je bil kar 20 let direktor Živinorejsko-veterinarskega zavoda (ŽVZ) Murska Sobota (danes je to eden od osmih zavodov KGZS).    Sodi med najbolj zaslužne pri razvoju pomurske zasebne prašičereje, saj je na področju njene selekcije kot izjemen strokovnjak pustil neizbrisan pečati. Vrsto let je bil kot zunanji sodelavec tudi predavatelj na Fakulteti za kmetijstvo (prej višji agronomski oziroma visoki kmetijski šoli v Mariboru, danes Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru). V prostem času je bil tudi velik ljubitelj vinogradništva in tudi sam odličen vinogradnik. Mnogi ga poznajo tudi kot vinskega viteza: v leta 2016 ustanovljeni Legaturi za Pomurje oziroma pred tem Omizju za Pomurje Evropskega reda vitezov vina, Konzulat za Slovenijo, je bil njegov častni maršal senior. Ne nazadnje je bil tudi prvi mentor nekdanjemu kmetijskemu ministru mag. Dejanu Židanu, ki je poklicno pot leta 1993 začel prav na ŽVZ Murska Sobota. Dr. Slavič je bil velik človek po dejanjih in iskreni prijatelj. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalno slovo od dr. Slaviča bo v torek, 21. maja ob 13. uri na pokopališču v Radencih.  

Mladi in podeželje

pred 22 urami
Reja govedi v poletni vročini
  Poletne temperature vse bolj naraščajo.  Posledice tega čutijo tudi krave oziroma živina sploh, ki ...
(0)
pred 4 dnevi
Žetev ječmena še za nekaj dni prestavljena
 Kljub optimističnim napovedim se letošnja žetev še ni začela. Navkljub vročini ...
(0)
pred 5 dnevi
Prašičerejci: »Krivec zavaja!«
Na članek pod naslovom Izbrana kakovost Slovenija ali samo Izbrana kakovost, ki smo ga o težavah, v katero shemo se bo ...
(0)
Jun 17, 2019
Penine so danes dostopne vsakomur
Ljubiteljem vinskih mehurčkov, ki se zadnja leta bolj kot ob jubilejih, hladijo z njimi vročih poletni dnevih, je ...
(0)
Jun 13, 2019
Pivovarna Green Gold v Spodnjih Grušovljah
V času porasta slovenskih (in tujih) mikropivovarn je med hmeljskimi kobulami pred nekaj leti nastala spodnjesavinjska ...
(0)
Jun 07, 2019
Za prašičje meso Izbrana kakovost Slovenija ali ...
Potem, ko Evropska komisija ni potrdila oziroma notificirali vsebino nacionalne sheme Izbrana kakovost (IK) Slovenija za ...
(0)
Jun 06, 2019
Slovenija ima evropsko prvakinjo
Dijaki in dijakinje Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna so se udeležili 18. evropskega prvenstva v ...
(0)
Jun 06, 2019
Penine so dostopne vsakomur
Ivan Simonič iz Semiča   je  začel pred dvajsetimi leti kot  prvi v Beli krajini  ...
(0)
May 17, 2019
Umrl je dr. Alojz Slavič
 Včeraj zjutraj je v 79-letu  nepričakovano preminil prekmurski akademik dr. Alojz Slavč iz Radencev. Bil ...
(0)
May 07, 2019
Veselje do kmetovanja in ljubezen do živali
Dejan Osredkar je pred štirimi leti prevzel kmetijo starega očeta Antona Slovša, ki se je v zadnjih letih ...
(0)
May 07, 2019
Priloga ekološko kmetijstvo
V prilogi lahko preberete članke o skupnostnem naročanju Zeleni krog, o uspešnem podjetju z ekološkimi ...
(0)
May 07, 2019
Vsako leto melioracije za pridobitev novih ...
Marko Gradišar je pred desetimi leti prevzel očetovo majhno kmetijo, ki je imela v lasti tri hektarje travnikov ...
(0)