14:27

Gnojenje orhidej

11:42

Novosti v priporočenem sortimentu jablane

10:28

Kakovost mleziva in določanje suhe snovi mleka

09:57

Kmalu se bodo odprla vrata 57. sejma Agra

20:48

Preizkus nove kmetijske mehanizacije za izboljšanje rodovitnosti tal

POLJEDELSTVO

Preizkus nove kmetijske mehanizacije za izboljšanje rodovitnosti tal

20.08.2019

preberi več

Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje

20.08.2019

preberi več

(Ne)toleranca pri vrednostih kakovostnih parametrih za določenje letošnjih odupnih cen pšenie

19.08.2019

preberi več

Brez zadružništva ne bo šlo

13.08.2019

preberi več

Slovenija ne bo zverinjak

12.08.2019

preberi več

KZ Lenart: razmere so rešljive!

  Na današnjem občnem zboru Kmetijske zadruge Lenart so bile razkrite številne težave, s katerimi se je ta slovenskogoriška zadruga ubadala tudi minulo leto. Čisti prihodki od prodaje so znašali slabih 23,7 milijona evrov (skupaj z drugimi poslovnimi prihodki dobrih 24 milijona evrov), kar je za četrtino manj kot leto pred tem. Ključen razlog za to je bilo poslovanje njihovega sektorja veleprodaja (uvoz soje, zastopnik krmnih mlečnih dodatkov Schauman,…), ostali trije sektorji – maloprodaja, gostinstvo in odkup tržnih viškov, so poslovali v mejah pričakovanega. Lani je zadruga ustvarila za dobrih 63 tisoč evrov izgube. To je v primerjavi z letom 2017 sicer za nekaj več kot 100 tisoč evrov boljši poslovni izid, saj je takrat znašala izguba skoraj 164 tisoč evrov. Ker se med zadružniki z njihovega območja čuti vse manjša pripadnost zadrugi in so ti raje usmerili h konkurenci, so posledično temu padli tudi prihodki pri odkupu poljščin in živine, pri mleku pa so ostale razmere stabilne. Vse večji je tudi razkorak med obveznostmi do dobaviteljev kmetijskega repromateriala in do kmetov, enako velike so poslovne terjatve zadruge do  njihovih kupcev. Tudi ob polletju letos se še ne kažejo pozitivni trendi, saj je izguba znašala 47 tisoč evrov. Ker ima KZ Lenart le nekaj več kot 2,6 milijona evrov dolgoročnih obveznosti do bank, ki pa več niso pripravljene reprogramirati kreditov zadruge, je vodstvo z direktorjem Jankom Hajdinjakom in novim predsednikom Darkom Kolerjem (stari Janez Rajšp je po 26 letih konec lanskega leta odstopil) kljub vsemu optimistična, da se bo trend poslovanja zadruge obrnil v pozitivno smer. Če bi se vsi kmetje z območja Slovenskih goric  in zahodnega Prekmurja, kjer zadruga deluje, zavedali vloge zadružnega delovanja v tem obmejnem in za kmetovanje zelo neugodnem območju, ne bi nasedli interesom drugih odkupovalcev. Ti res odkupljene tržne viške plačujejo v 15-dnevnem in še krajšem roku, zadruga pa se zaradi omenjenih dejstev trenutno otepa z likvidnostnimi težavami. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije        Milan Unuk, med 17 prisotnimi člani (od skupaj 47) pa so bili še nekateri drugi gostje.   Več v Kmečkem glasu

S »smart« tehnologijo do boljše ekonomike pri pridelavi sladkorne pese

Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru so predstavili prve rezultate nove,  t.i. pametne tehnologije v pridelavi te industrijske rastline. »Smart« tehnologija zaščite pred pleveli s sredstvom Convito se je tačas pokazala kot veliko uspešnejša od klasičnega škropilnega programa, kjer prevladujeta pripravka Goltix in Betanal expert oziroma Betanal max pro in Fusilade. A do jesenskega spravila, ko bodo izmerjene tudi količinske in kakovostne vrednosti pridelka, je še daleč. Prav tako novo sredstvo pri nas še ni uradno registrirano.   Več v Kmečkem glasu.  

Mednarodni kongres hmeljarjev

Žalec in Ljubljana sta prejšnji teden gostila 57. kongres Mednarodnega združenja pridelovalcev hmelja, ki se ga je udeležilo okrog 160 udeležencev iz 12 evropskih držav, ZDA, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Rusije, Ukrajine, Argentine in Kitajske. Udeleženci kongresa so si ogledali in spoznali delo Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije ter slovenske hmeljarje in šest hmeljarskih kmetij (Marovt, Povše, Rojnik, Šalej, Gajšek in Oset). Na IHPS so si ogledali tudi poskusna hmeljišča inštituta, kjer so se podrobneje seznanili z delom na področju žlahtnjenja, biotehnologije, genetike in varstva rastlin. Ni nepomembno, še posebej danes, ko imajo izjemen vpliv na javnost amaterski ekologi, da so slovenski hmeljarji že konec 70. let prejšnjega stoletja uvedli integrirano varstvo hmelja, predlani pa uspeli pridobili zaščitno geografsko oznako štajerski hmelj. Več o tem si preberite v 32. številki (7.avgust 2019) Kmečkega glasa

Tradicija in povezanost sta garant za članstvo v svetovnem vrhu hmeljarstva

Pretekli teden je v Ljubljani in Žalcu po 27 letih ponovno v Sloveniji potekal svetovni kongres Mednarodnega združenja pridelovalcev hmelja (International Hop Growers’ Convention – IHGC), ki vključuje 34 članov, organizacij proizvajalcev hmelja iz 20 držav (med preteklim in sedanjim kongresom so se združenju pridružile še nove države članice Argentina, Kanada in Rusija) in druge zainteresirane družbe s področja hmeljarske industrije z vseh petih celin. Naslednji kongres bo čez dve leti na Češkem. Kongres se je začel z dobrodošlico udeležencem s strani predsednika Združenja hmeljarjev Slovenije Janeza Oseta. Kot je povedal, je kongres za slovenske hmeljarje priložnost, da v svetu promovirajo slovensko pridelavo hmelja in slovenske sorte hmelja ter da pokažejo svojo povezanost. Posebej pa je poudaril, da se na povprečni slovenski hmeljarski kmetiji (s hmeljem ima zasajenih povprečno 13,7 hektarja zemljišč) ukvarjajo s hmeljarstvom že tri generacije in da se za prihodnost hmeljarstva ni bati. Več o tem si preberite v 32. številki (7.avgust 2019) Kmečkega glasa.

Poljedelstvo

pred 2 dnevi
Preizkus nove kmetijske mehanizacije za ...
 Tudi dijaki Biotehniške šole Rakičan pri Murski Soboti so se na šolskih njivah po ...
(0)
pred 2 dnevi
Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje
Digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, hrana iz naše bližine, generacijska pomladitev, ...
(1)
pred 3 dnevi
(Ne)toleranca pri vrednostih kakovostnih ...
Murskosoboški Mlinopek, ki se je s kar šestimi odkupnimi razredi ob letošnji žetvi skušal ...
(0)
Aug 13, 2019
Brez zadružništva ne bo šlo
Milan Unuk, podpredsednik SKS: »Sedanji zadružni sistem je preživet in pretog, zato bi bil nujno potreben ...
(3)
Aug 12, 2019
Slovenija ne bo zverinjak
Kmetom je prekipelo, saj skoraj ne mine dan, da rejnih živali na pašnikih ne napadejo divje zveri, predvsem ...
(0)
Aug 09, 2019
KZ Lenart: razmere so rešljive!
 Na današnjem občnem zboru Kmetijske zadruge Lenart so bile razkrite številne težave, s katerimi se ...
(0)
Aug 08, 2019
S »smart« tehnologijo do boljše ekonomike pri ...
Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru so predstavili prve rezultate nove,  t.i. ...
(0)
Aug 06, 2019
Mednarodni kongres hmeljarjev
Žalec in Ljubljana sta prejšnji teden gostila 57. kongres Mednarodnega združenja pridelovalcev hmelja, ki se ga ...
(0)
Aug 06, 2019
Tradicija in povezanost sta garant za članstvo v ...
Pretekli teden je v Ljubljani in Žalcu po 27 letih ponovno v Sloveniji potekal svetovni kongres Mednarodnega združenja ...
(0)
Aug 04, 2019
Tomaž Divjak in Matej Lešnik najboljša ...
Na jubilejnem, 60. Regijskem tekmovanju v oranju, ki je bilo v  organizaciji KGZS-Zavoda  Maribor in Ptuj ter ...
(0)
Aug 03, 2019
Najboljši orači za regijske naslove na Goričkem
V okviru Kmečkega dneva, ki je v Gornjih Slavečih na Goričkem danes potekal že 21., je v organizaciji Društva ...
(0)
Jul 29, 2019
60 let regijskega tekmovanja oračev Podravja
 KGZS-Zavoda Maribor in Ptuj ter Občina Rače-Fram so ta petek gostitelji jubilejnega, 60. regijskega tekmovanja v ...
(0)