15:28

Leto Valentina Vodnika

14:57

Marmelada iz limon, pomaranč in grenivk

08:00

Zimska idila

21:55

Janko Petrovič, direktor MZ Ptuj: »Razlogov za pretirano veselje dolgoročno ni!«

20:44

Skupna novembrska vrednost odkupa kmetijskih pridelkov na medletni ravni nižja skoraj za četrtino

POLJEDELSTVO

Skupna novembrska vrednost odkupa kmetijskih pridelkov na medletni ravni nižja skoraj za četrtino

19.01.2019

preberi več

Letos na sejmišču Pomurskega sejma trije sejmi

18.01.2019

preberi več

Natura 2000, cokla za (ne)vzdrževanje vodotokov tudi v Spodnjem Podravju?

17.01.2019

preberi več

Vlada zavrnila pobudo trgovcev o ustavni presoji zakona

14.01.2019

preberi več

Franc Režonja, direktor KGZ Murska Sobota: Plačila za ukrepe KOPOP morajo v enaki višini ostati tudi v novi finančni perspektivi

10.01.2019

preberi več

Zmagovalci Saatbau Slovenija za leto 2018

Znani so rezultati leta 2015 začete akcije družbe Saatbau Slovenija - Pridelovalec rekorder, Iščemo najboljšega pridelovalca v Sloveniji za leto 2018. Slovenska podružnica avstrijskega semenarja Saatbau iz Linca jih namreč v konkurenci koruze v zrnju in za silažo, ozimnega ječmena in pšenice ter soje, vsako leto išče med uporabniki njihovih semen oz. hibridov. Tovrstni izbor  kot svojo blagovno znamko je Saatbau Slovenija pri nas tudi zaščitil. Vsi podatki v nadaljevanju so hektarski pridelki ob standardni vlažnosti zrnja: pri koruzi in pšenici je to 14 %, pri soji 13 %. Tako so najboljši pridelovalci-zmagovalci v posameznih skupinah poljščin v minulem letu postali: pri koruzi za zrnje Milan Žalik iz Gornje Bistrice v Prekmurju, ki je s hibridom AURELIO,  DKC 4932, FAO 390, dosegal 18.849 kilogramov zrnja; pri silažni koruzi Simon Milavec iz kraja Klošter, Gradac v Beli krajini. S hibdirom ABSOLUTO, DKC 5065, FAO 410, je ob sušini 44,5 % dosegel 34.683 kg suhe snovi  oziroma 77.940 kg zelene mase. Pri ozimnem ječmenu je zmagovalec postal Kmetijski inštitut Slovenije, posestvo Jablje (glavni tehnolog  Tone Šmidovnik), ki so sorto Michaela naželi 7.930 kg; pri krušni ozimni pšenici pa Stanislav Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju, kjer je sorta Tiberius navrgla 9.076 kg suhega pridelka. Pri soji  pa se je z zmago okitil Slavko Krpič iz Gornjih Slavečev na Goričkem za povprečni pridelek 3.910 kg (sorta ALTONA, 00). Poskusnik z absolutno najvišjim povprečnim pridelkom pri koruzi za zrnje je s 17.029 kg s kar 14 hibridi postal Stanislav Klemenčič; enako tudi pri šestih poskusih pšenice s povprečnim pridelkom 7.430 kg. Pri desetih hibridih koruze za silažo pa je s povprečnim  pridelkom 70.185 kg zelene mase (43,6 % sušina oziroma 30.314 kg pridelka suhe snovi) to uspelo Janezu Kramarju iz Trga pri Mirni Peči. S petimi hibridi pri zeleni masi 70.634 kg (42,6 % sušine oziroma 30.129 kg pridelek suhe snovi) pa že omenjenemu Simonu Milavcu. Posredno so za omenjene dosežke zaslužni tudi njihovi terenski promotorji: Franc Jurša za SV Slovenijo, Andrej Vencelj za Posavje, Celjsko in Koroško ter Janez Vreček za Gorenjsko, Notranjsko in Primorsko.  

Prehranski dodatki, čaji in kozmetika

Svet med Dravo in Muro, Slovenske gorice, kjer se dvigajo hribček za hribčkom, po njih pa vinogradi in sadovnjaki, vmes pa gozdovi in v nižinskem delu njive in travniki. Marsikatera kmetija je čisto na samem in prav takšna je ekološka kmetija Forštnerič v Hvaletincih. Domačija ob cesti je z vseh treh strani obdana z njivami in travniki ter gozdnim robom, kjer rase več kot 80 zdravilnih rastlin in nekaj žit, iz katerih Vesna Forštnerič Lesjak, mag. farmacije z dodatno specializacijo antropozofske medicine naredi različne izvlečke, tinkture, sirupe in razpršila, mazila, mila, tonike in olja. V delo na kmetiji je vpet tudi njen mož Edvard, pomagajo pa ji tudi mama Angela in oče Danilo ter brat Benjamin. Več preberite v Kmečkem glasu

Nujen je dvig podtalnice in zapolnitev Murinih meandrov

Danijel Magajna iz Solkana,  ki ima dolgo kilometrino na področju gradbeništva, konstruktorstva in energetike na vprašanje, zakaj se nenehno niža dno reke Mure, pravi, da odkar je Mura v njenem zgornjem toku, torej v Avstriji, z vrsto jezovi energetsko vedno bolj izkoriščena (tam je zgrajenih že več kot 20 hidroelektrarn, op.a.), in se za temi jezovi nabira ves prod, ki ga je reka, ko jezov še ni bilo, po naravni zakonitosti nosila k nam in proti Hrvaški. Sedaj pa deroča Mura prod trga iz struge pri nas, s čimer se vse bolj poglablja. »Pri vsakem povečanju pretokov, ki niso več tako izraziti in pogosti, kot nekoč, se iz njenega dna in bregov »trgajo« vedno drobnejši deli starih prodnih nanosov in voda jih veliko manj intenzivno in manj opazno, kot nekoč, nosi proti Hrvaški,« pravi. Dodaja, da ravno tako, kot voda Mure direktno iz struge prenašajo vedno bolj drobne delce v Muro tudi vsi njeni pritoki in, kar je bolj skrito, a zelo pomembno, tudi skriti kanalčki podtalnice. Nivo podtalnice je vedno nižji in tokovi podtalnice so vedno hitrejši, ker so kanalčki (podzemne »kapilare«) vedno bolj strmi. »Zato je rodovitna žitnica Slovenije vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je vedno manj vode in vedno drugačni biotopi,« meni in rešitev vidi le eno: dvig podtalnice in vrnitev vode v njene »divje« meandre. »Vendar brez sonaravno grajenih jezov ne bo šlo,« je prepričan.

6. Saatbau Akademija

Saatbau Slovenija, ki je hčerinsko podjetje avstrijske semenske hiše Saatbau iz Linza, je včeraj in danes pripravilo svoji tradicionalni strokovni delavnici. Lokaciji sta bili enaki kot lani – Domžale za Dolenjsko, Osrednjo Slovenijo in Gorenjsko ter Nemčavci pri Murski Soboti za SV Slovenijo. Ker so bili letos ugodni vremenski pogoji za pozne poljščine, se za razliko prejšnjih let tematsko delavnici nista razlikovali: v njenem I. sklopu so namreč izkušnje iz neposredne kmetijske pridelave  predstavili kmetje iz Avstrije s področij krmnih dosevkov, dognojevanja koruze in skladiščenja zrnja; v II. sklopu pa je bilo govora o novih tehnologijah oziroma o t.i. preciznem kmetijstvu, ki je vedno bolj na pohodu. Moto tega semenarja, ki pridobiva tudi na našem trgu vse večji delež, je namreč: semena ne le prodati, pač pa tudi deliti preizkušene izkušnje pri uvajanju novih  tehnologij, kako priti do rekordnih pridelkov. Poleg tradicionalne razglasitve letnih zmagovalcev med poskusniki in drugimi njihovimi pridelovalci v konkurenci pšenica, ječmen, soja ter silažna in koruza v zrnju, je letos Saatbau Slovenija pri slednji zaradi zelo ugodnih pridelovalnih pogojev hkrati z zmagovalcem dobila  tudi rekorderja. To je tistega, ki je v času, odkar ta z avtorskimi pravicami zaščitena akcija pri Saatbau Slovenija poteka, letos po hektarju pridelal absolutno največjo količino. Naslov rekorderja koruze v zrnju je od letos v lasti Milana Žalika iz Gornje Bistrice pri Črenšovcih v Prekmurju. Od letos v njihovi sortni listi novi hibrid koruze Aurelio DKC4943 (FAO 390) mu je namreč po hektarju navrgel kar 18.848 kilogramov suhega zrnja.  

Poljedelstvo

pred 2 dnevi
Skupna novembrska vrednost odkupa kmetijskih ...
Vrednost v novembru 2018 odkupljenih kmetijskih pridelkov je bila po podatkih državne statistike za skoraj 7 % nižja ...
(0)
pred 3 dnevi
Letos na sejmišču Pomurskega sejma trije sejmi
Minulo leto si je šest sejmov  s skupaj 2.330 razstavljavci iz 32 držav v štirih terminih na ...
(0)
pred 4 dnevi
Natura 2000, cokla za (ne)vzdrževanje vodotokov ...
Tudi na tradicionalnem letnem srečanju z direktorji zadrug in župani občin ali njihovih predstavnikov, ki ga KGZ Ptuj ...
(0)
Jan 14, 2019
Vlada zavrnila pobudo trgovcev o ustavni presoji ...
S prvim delovnim dnem letošnjega leta so začela veljati določila novele zakona o kmetijstvu, ki se ...
(0)
Jan 10, 2019
Franc Režonja, direktor KGZ Murska Sobota: ...
V navajanju stališč v novi SKP (2021-2028), ki so jih kot sklepe pripravili Pomurci,  poudarja, da država, ...
(0)
Jan 04, 2019
Zmagovalci Saatbau Slovenija za leto 2018
Znani so rezultati leta 2015 začete akcije družbe Saatbau Slovenija - Pridelovalec rekorder, Iščemo ...
(0)
Dec 21, 2018
Prehranski dodatki, čaji in kozmetika
Svet med Dravo in Muro, Slovenske gorice, kjer se dvigajo hribček za hribčkom, po njih pa vinogradi in sadovnjaki, ...
(0)
Dec 16, 2018
Nujen je dvig podtalnice in zapolnitev Murinih ...
Danijel Magajna iz Solkana,  ki ima dolgo kilometrino na področju gradbeništva, konstruktorstva in ...
(0)
Dec 12, 2018
6. Saatbau Akademija
Saatbau Slovenija, ki je hčerinsko podjetje avstrijske semenske hiše Saatbau iz Linza, je včeraj in danes ...
(0)
Dec 04, 2018
Reka Mura, vez pomurske prihodnosti
V salonu Murska republika v hotelu Zvezda v Murski Soboti sta danes Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije ...
(0)
Nov 19, 2018
Sladkor bo manj sladek
Po natančnih podatkih mag. Vlada Hunjadija, strokovnega tajnika specializirane zadruge Kristal Kooperativa iz ...
(0)
Nov 16, 2018
Tudi oljnice letos dobro obrodile, a so se njene ...
Kot smo že poročali, je letos za našimi pridelovalci poznih posevkov zelo ugodna letina. To velja tudi za ...
(0)