09:27

Dan tehnike 2018

14:23

Zelenjavna pogača z zajdo

11:53

Bolje preprečiti, kot škropiti

11:42

Žetev se je prevesila v zaključno fazo, Mlinopek pa število kakovostnih parametrov s pet razširil še za dva nova

07:51

Tekmovanje v oranju

POLJEDELSTVO

Žetev se je prevesila v zaključno fazo, Mlinopek pa število kakovostnih parametrov s pet razširil še za dva nova

19.07.2018

preberi več

Dan vrtnarske in poljedelske kmetijske mehanizacije

17.07.2018

preberi več

Poleg sortirnice in pakirnice sedaj nova sodobna hladilnica

17.07.2018

preberi več

Pridelava ozimnih žit: alternativna obdelava tal primerljiva s klasično

13.07.2018

preberi več

Panvita in precizno poljedelstvo

11.07.2018

preberi več

Pridelavo kroji denar ne želodec

Naraščajoča svetovna poraba pšenice, ki je po petih letih večja kot njena pridelava je v letošnjem letu povzročila rast cen pšenice na svetovnem trgu. Rast se je zgodila kljub temu, da se je svetovna zaloga pšenice v sezoni 2017-18 povečala za 21,7 milijona ton (kar je za 8,2 milijona ton več kot bo manjša letošnja pridelava) na rekordnih 269,8 milijona ton. V sezoni 2017-18 se je tako na globalnem nivoju cena pšenice zvišala za 4 do 6% in je tako v letošnjem maju znašala cca 17,4 centa po kilogramu. Cene najvišje kvalitete pšenice pa se gibljejo nad 20 centi/kg. V EU je maja povprečna cena krušne pšenice znašala 16,9 centa/kg (najmanj v Bolgariji 14,7 centa in največ v Veliki Britaniji 20,0 centa/kg) krmne pšenice pa 16,6 centa/kg. In kje smo s pridelavo pšenice v Sloveniji:na okoli 39.000 hektarjih polj pridelamo približno 150.000 ton žita na leto, kar je komaj polovica naše letne porabe. Sosednja Avstrija je z žiti skoraj samopreskrbna. In cena? Kmetje ste želeli vsaj 14,5 centa/kg za krmno, 16,5 centa/kg za krušno in 18,5 centa/kg za najvišjo A kakovost pšenice. Vse te željene cene so še vedno precej pod svetovnimi in tudi evropskimi cenami. Mlinarji, torej odkupovalci, pa so pripravljeni plačati zgolj po lanskoletnih cenah. Seveda – zavedajo se, da bodo za 150 tisoč ton žita kolikor ga letno uvozimo (letos ga bo potrebno še več) morali seči precej globlje v žep kot lani. Naj podražijo kruh? Ocenili so da so nasproti potrošniku in trgovskim verigam zelo slab pogajalec. Že nekaj let pa jim je zelo dobro znano, da imajo ob nedelujoči 'žitni verigi', izjemno pogajalsko moč nasproti pridelovalcem, torej vam kmetom. Ne zavedajo pa se tega, da bodo s takšnim ravnanjem, ob odsotnosti želeje države po samooskrbi, povzročili propad domače pridelave in slej ko prej popolno odvisnost od tujih dobav. In potem bo našim mlinarjem ceno surovine, dela in končnega izdelka - moke diktiral tujec. Če je v tem primeru politika iz ne vem katerega vzroka nemočna in nikakor ne zmore ne povečanja pridelave krušnih žit in še manj poštenih odnosov v žitni verigi, bi človek pričakoval nekoliko bolj modrega, predvsem pa vizionarskega pogleda poslovodstev mlinarjev. Dolgoročno gledano bo v tej zgodbi preživel le pek. Kajti če kmet opusti pridelavo krušnih žit, bo mlinar prisiljen v celoti pšenico uvažati in slej ko prej tudi poceniti svoje usluge. Trgovske police, ki so vsaj dvakrat večje kot povprečne evropske in ki se borijo za preživetje, pa bodo slej ko prej ugotovile, da je najceneje na naš trg pripeljati moko pekom in ne pšenice mlinarjem. Nekdo v tej zgodbi se iz domačega kruha močno dela norca in ne sprevidi komu zvoni.

Na kmetiji Štular sodobna pakirnica in sortirnica krompirja

Kmetija Štular, po domače kmetija Halovc v Strahinju na Gorenjskem, ki je bila nekoč mešana živinorejska poljedelska kmetija s stalnim prihodkom tudi iz prodaje krompirja, se je pred leti specializirala v pridelavo krompirja. Ivan in Alenka danes krompir in nekaj drugih vrtnin pakirata v sodobni sortirnici in pakirnici ter jih dostavljata veletrgovcem. Več preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa 

Žetev 2018: Ena najslabših v zadnjih letih

Tako s kakovostnega in cenovnega zornega kota, kakor tudi vremenskih pogojev pred in med žetvijo, je domača pridelava krušnih žit na veliki preizkušnji. Tega se kmetje in drugi pridelovalci zlatega zrnja ter zadruge kot odkupovalci še kako dobro zavedajo; vprašanje pa je, če tudi drugi deležniki v tako opevani žitni verigi: slovenski mlinarji in peki. Ti naj bi bili večinski porabniki slovenskih krušnih žit. Podrobno o letošnjih odkupnih cenah, kakovosti ter odkupnih pogojih, ki jih imajo odkupovalci v SV Sloveniji, bomo obširno poročali v sredini, 28. številki Kmečkega glasa.  

Dan krompirja Semenarne Ljubljana

 V okviru jubilejne 30. Krumplove noči (krompirjeve noči) v kraju Lipa v občini Beltinci je ljubljanska Semenarna danes popoldan prvič pripravila tudi strokovni Dan krompirja. Predstavljenih je bilo 13 sort krompirja, med njimi sta njihovi najbolj znanai Natascha in Red Lady. Predstavitev različnih sort semenskega krompirja s poudarkom na uporabnih prednostih in lastnostih, kako tudi predstavitev aktualne ponudbe iz njihovega programa poljščin,  zlasti krmnih dosevkov, sta pripravila na tem  terenu Semenarnin  strokovni svetovalec Dušan Ozvatič in  Maja Vrisk, v Semenarni vodja blagovne skupine za poljščine.  Iz prve sorte so organizatorji - tamkajšnji nogometni klub ob izdatni pomoči vseh društev v vasi, pripravljali tudi najbolj znano krompirjevo jed na tem območju - langaš. To je v vročem olju  ocvrto, hrustljavo tanko  vrečeno krompirjeto testo, ki se mu na koncu za boljši okus doda na drobno narezani česen. Vsaj iz 200 kilogramov moke so ga letos pripravili, torej krepko več kot tisoč kosov.

Poljedelstvo

pred 3 dnevi
Žetev se je prevesila v zaključno fazo, Mlinopek ...
Vreme oziroma številni deževni dnevi so poglavitni razlog, da žetev še vedno ni zaključena in ...
(10)
pred 5 dnevi
Dan vrtnarske in poljedelske kmetijske ...
V soboto je na Brodu pri Podbočju pri Krškem potekal dan poljedelske in vrtnarske tehnike. Po uvodnih ...
(0)
pred 5 dnevi
Poleg sortirnice in pakirnice sedaj nova sodobna ...
Alenka in Ivan Štular sta od prevzema kmetije od Ivanovih staršev širila obdelovalne ...
(0)
Jul 13, 2018
Pridelava ozimnih žit: alternativna obdelava tal ...
V okviru dvoletnega mednarodnega Interreg projekta Slovenija-Avstrija SI-MUR-AT, katerega rdeča nit je izvajanja ...
(5)
Jul 11, 2018
Panvita in precizno poljedelstvo
Na včerajšnji praktični predstaviti novih tehnoloških posodobitev družbe Panvita Kmetijstvo, ki deluje ...
(1)
Jul 11, 2018
Pridelavo kroji denar ne želodec
Naraščajoča svetovna poraba pšenice, ki je po petih letih večja kot njena pridelava je v ...
(0)
Jul 11, 2018
Na kmetiji Štular sodobna pakirnica in sortirnica ...
Kmetija Štular, po domače kmetija Halovc v Strahinju na Gorenjskem, ki je bila nekoč mešana ...
(0)
Jul 08, 2018
Žetev 2018: Ena najslabših v zadnjih letih
Tako s kakovostnega in cenovnega zornega kota, kakor tudi vremenskih pogojev pred in med žetvijo, je domača pridelava ...
(1)
Jul 07, 2018
Dan krompirja Semenarne Ljubljana
 V okviru jubilejne 30. Krumplove noči (krompirjeve noči) v kraju Lipa v občini Beltinci je ljubljanska ...
(1)
Jul 05, 2018
Mlinopek s petimi kakovostnimi razredi pri odkupu ...
 Uradno največji neposredni odkupovalec krušne pšenice med vsemi slovenskimi mlini in peki – ...
(1)
Jul 03, 2018
Nove sorte štirih poljščin za ekološko ...
 Na Kmetijskega inštitutu Slovenije ( KIS) v Ljubljani je bila minuli teden uvodna konferenci  ...
(0)
Jun 22, 2018
Premetanke gor ali dol – regija bo ostala ...
To je naslov uvodnika, spisanega ob izdaji regijske priloga Prekmurje in Prlekija, ki na 12 straneh izide to sredo. Gre ...
(0)