22:01

Tudi oljnice letos dobro obrodile, a so se njene površine letos občutno zmanjšale

11:52

Gibranov Prerok na odru

10:09

Priloga O zdravju

21:35

27. na ogled postali stare sorte jabolk in hrušk

12:37

Navadna jagodičnica

POLJEDELSTVO

Tudi oljnice letos dobro obrodile, a so se njene površine letos občutno zmanjšale

16.11.2018

preberi več

Milan Unuk je komentiral

14.11.2018

preberi več

Nobena skrajnost ni dobra; tudi pri letinah v kmetijstvu ne

13.11.2018

preberi več

Neprezimni strniščni dosevki

7.11.2018

preberi več

V Sečovljah spet vse v smeri izgradnje golf igrišča

6.11.2018

preberi več

Koliko po hektarju neposrednih plačil namenijo države EU za pridelovalce sladkorne pese?

Da bi pridelavo sladkorne pese in sladkorja v svojih državah spodbujale tudi »obrobne« članice EU in si s tem zagotovile pomembno samooskrbo in prehransko neodvisnost, ter uresničili strokovno dognanje, da pesa zelo ugodno vpliva na pestrost kolobarja v poljedelstvu, je večina njih tudi v tem programskem obdobju za sladkorno peso v svojih državah uvedla neposredna oz. proizvodno vezana plačila. Po podatkih avstrijskega združenja za sladkorno peso jih na Hrvaškem denimo pridelovalci po hektarju dobijo še 208 € spodbude, na Češkem 267 €, v Italiji 311 €, v Grčiji 334 €, na Poljskem 392 €, na Madžarskem 395 €, na Slovaškem 405 €, v Španiji in na Finskem 420 €, v Romuniji pa kar 645 €.

Kampanja sladkorne pese v Sloveniji se je končala

Z odvozom zadnjih štirih ali skupaj 41 šleperjev s sladkorno peso z ene od njiv, točneje  kmetije Aleša Kozarja v Bohovi pri Mariboru, se je danes pozno popoldan končalo letošnje spravilo z odvozom sladkorne pese s slovenskih polj. Spravilo se je uradno začelo 29. septembra in je vključno s sobotami trajalo nekaj več kot mesec dni; odvoz, ki je potekal tudi ob sobotah, pa se je začel 1. oktobra. Ko je sladkorna tovarna v Ormožu še obratovala (do prve dni leta 2007), ko sta se večinska tuja lastnika na podlagi zloglasne reforme trga s sladkorjem v EU odločila za njeno zaprtje, se je kampanja običajno zavlekla v prvo triado naslednjega leta. Ker več tovarne v Sloveniji nimamo, je pač ta pri nas omejena samo na spravilo in odvoz. Kot je znano, so slovenski pridelovalci sladkorno peso tudi letos pogodbeno pridelovali za tovarno Viro iz Virovitice na Hrvaškem. 54 kmetov in ena gospodarska družba (Jeruzalem Ormož SAT), torej skupaj 55 pridelovalcev, je letos tej industrijski poljščini skupaj namenilo 195 hektarjev; lani, ki je bilo prvo leto, ko so kvote s sladkorjem 1. oktobra v EU ukinili in so peso lahko sejali tudi v tistih državah (tudi v Sloveniji), ki so z zaprtjem tovarn izgubili tudi (nacionalne) kvote, so pri nas za istega pogodbenega partnerja peso 36 pridelovalcev zasejalo na slabih 75 hektarjih. Kot nam je povedal mag. Vlado Hunjadi, tajnik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije in tudi zadruge Kooperative Kristal, ki je vez med slovenskimi pridelovalci in omenjeno hrvaško tovarno, so bili letošnji povprečni hektarski pridelki blizu 60 ton in so nekoliko višji od povprečnih lanskih. O letošnji povprečni sladkorni stopnji pa bo več znanega po njegovi natančni analizi, ki se bo opravila v prihodnjih dneh. Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa.    

Ozelenitev v Pomurju podaljšana na 15. november

Kot ključni razlog za to po pojasnilih KGZS oziroma njenega zavoda v Murski Soboti na kmetijskem ministrstvu navajajo neobičajno sušno obdobje. Občutnega dežja v tej naši najbolj kmetijski regiji namreč ni bilo že najmanj dva meseca, ves ta čas pa so jih spremljale visoke temperature zraka. Po razpoložljivih podatkih so namreč bili avgusta in septembra v Prekmurju in Prlekiji le štirje dnevi, ko je padlo več kot 10 litrov padavin na kvadratni meter, avgusta je bilo kar 16 dni z dnevnimi temperaturami nad 30 oC. Suho in nadpovprečno toplo vreme se je nadaljevalo tudi v mesecu septembru in oktobru. Izjeme pa podaljšanje roka od skupaj 27 pomurskih občin veljajo za 25 občin, razen za občini Puconci in Razkrižje. Za ostala območja v Sloveniji izjeme ne veljajo, kar pomeni, da so morala biti opravila pri zahtevi ozelenitve njivskih površin opravljena do vključno 25. oktobra letos. Tam morajo biti tla s prezimno zeleno odejo pokrita od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja prihodnjega leta.

Koruze naj bi naželi dobrih 337 tisoč ton, nekateri trdijo, da smo je čez 400 tisoč ton

Po začasnih statističnih podatkih o pridelkih, ki se nanašajo na začetek septembra in jih je včeraj objavila državna statistika, je bila letina vseh poznih poljščin, poznega sadja in grozdja zelo dobra. Celoten pridelek koruze naj bi tehtal nekaj več kot 337 tisoč ton, krompirja 63,5 tisoč ton, jabolk skoraj 129 tisoč ton, hrušk 16  in grozdja 128 tisoč ton.   Čeprav so bile površine, zasejane s koruzo približno enake kot v 2017 (lani 66.946 ha), pa je bil pridelek koruznega zrnja po začasnih podatkih večji za 24 % kot v prejšnjem letu in naj bi znašal 337.232 ton. »Po začasnih podatkih pričakujemo v povprečju 9 ton koruznega zrnja na hektar,« so zapisali v Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS). Tudi silažna koruza je zelo dobro obrodila. Povprečni pričakovani pridelek koruze za silažo naj bi namreč bil 47,1 tone na hektar, kar je za 16 % več kot v 2017 in za 8 % več od desetletnega povprečja. Stanje na terenu govorijo, da so bili pri obeh vrstah koruze pridelki, kjer ni bilo vremenskih ekstremov, še veliko večji in da bodo pri dokončnih podatkih sledili popravki glede količin občutno navzgor.

Poljedelstvo

pred 12 urami
Tudi oljnice letos dobro obrodile, a so se njene ...
Kot smo že poročali, je letos za našimi pridelovalci poznih posevkov zelo ugodna letina. To velja tudi za ...
(0)
pred 3 dnevi
Milan Unuk je komentiral
Predsednik OE KZG Ptuj in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije je na nedavno izjavo ministrice za kmetijstvo dr. ...
(0)
pred 4 dnevi
Nobena skrajnost ni dobra; tudi pri letinah v ...
Za kmetijstvo v smislu rastlinske pridelave na poljih, hmeljiščih, na travnatem svetu, v trajnih nasadih in ...
(0)
Nov 07, 2018
Neprezimni strniščni dosevki
KGZS-Zavod Murska Sobota in semenska hiša RWA Slovenija, ki pri nas trži svoje produkta pod že uveljavljeno ...
(0)
Nov 06, 2018
V Sečovljah spet vse v smeri izgradnje golf ...
Brata Simon Pribac iz Padne in Patrik Pribac iz Baredov, oba sadjarja in vinogradnika, sta dobila v zakup kmetijska ...
(0)
Nov 05, 2018
Koliko po hektarju neposrednih plačil namenijo ...
Da bi pridelavo sladkorne pese in sladkorja v svojih državah spodbujale tudi »obrobne« članice EU in si s ...
(1)
Nov 03, 2018
Kampanja sladkorne pese v Sloveniji se je končala
Z odvozom zadnjih štirih ali skupaj 41 šleperjev s sladkorno peso z ene od njiv, točneje ...
(0)
Oct 28, 2018
Ozelenitev v Pomurju podaljšana na 15. november
Kot ključni razlog za to po pojasnilih KGZS oziroma njenega zavoda v Murski Soboti na kmetijskem ministrstvu navajajo ...
(0)
Oct 26, 2018
Koruze naj bi naželi dobrih 337 tisoč ton, ...
Po začasnih statističnih podatkih o pridelkih, ki se nanašajo na začetek septembra in jih je včeraj objavila ...
(0)
Oct 24, 2018
19. dan Pioneer koruze 2018
Gostitelj osrednjega dneva koruze te velike svetovne semenske hiše – ta ima po nekaterih podatkih pri nas ...
(0)
Oct 22, 2018
Vrednost odkupa kmetijskih pridelkov avgusta letos ...
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) vsak mesec objavlja tudi podatke o vrednosti odkupa kmetijskih pridelkov v ...
(0)
Oct 21, 2018
Dan koruze tudi pri Küčanovih
Na omenjeni kmetiji v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah, kjer so lani gostili 18. centralni dan Pioneer koruze, ...
(0)