14:43

Aromatični čemaževi listi

14:24

Naj zažari senčna stran vrta

12:21

Vsak razvojni korak je povezan z naložbami

12:02

Zahodni svet pričakuje od Nove Evrope terroirska vina

10:57

Izšla je nova številka revije Tehnika in Narava s katalogom Standardnih traktorjev

POLJEDELSTVO

(Tudi) v Prekmurju že namakajo

27.02.2019

preberi več

Že prva dognojevanja ozimnih žit

24.02.2019

preberi več

Lani za tono sladkorne pese v povprečju dobrih 30 €

22.02.2019

preberi več

Ciklus proizvodnje gozdnih sadik traja 4 ali več let

19.02.2019

preberi več

Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi čakalo samo še okrog 250 kmetijskih gospodarstev

13.02.2019

preberi več

Prihodnost ni v pridelavi sintetične, temveč zdrave hrane

Agronomska stroka s pomočjo novih tehnologij in raziskovalnih metod močno napreduje, kar se je izkazalo tudi na vsebini 13. simpozija Novi izzivi v agronomiji, ki ga je organiziralo Slovensko agronomsko društvo v Laškem. Na dogodku se je zbralo 110 strokovnjakov iz Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), Inštituta za k hmeljarstvo in pivovarstvo, Biotehniške fakultete in Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, Kmetijsko gozdarske zbornice ter predstavniki kmetov. V desetih tematskih sklopih pa so predstavili novosti slovenske stroke v 42 referatov in posterjih, gost iz Avstrije kmet in podjetnik Alfred Grand je predstavil ohranitveno oranje, prvi del posveta so namenili ekološkemu kmetovanju, spegovoirli pa tudi o digitalizaciji v kmetijstvu.  Več v  Kmečkem glasu št. 7. 

Voda iz Mure mora na suha pomurska polja!

To je bilo osnovno sporočilo ključne točke dnevnega reda delovnega srečanja s pomurskimi župani –namakanje kmetijskih površin v Pomurju, ki je v organizaciji KGZS-Zavod Murska Sobota potekal danes v Jakijevi dvorani murskosoboške območne enote Zavarovalnice Triglav. Odziv županov na dogodku je bil sicer relativno skromen, saj se je srečanja od 27 županov oziroma županij udeležilo le devet. Tudi Božo Dukić, tajnik Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS), ki podpira projekt izrabe vode iz reke Mure za kmetijske namene, je ponovil, da sta energetska in prehranska neodvisnost med seboj tesno povezana. Uroš Jarc (HSEinvest Maribor) pa je predstavil delovno verzijo oziroma osnutek 53,77 km dolge namakalne struge Mura-Mokoš-Dobel-Črnec-Ledava-Krka-Mura. Na namakalni strugi s pretokom vode 7 m3/sekundo, kar bi omogočilo namakanje 7 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, naj bi bilo osem različno dolgih etapnih odsekov z okrog 15 odvzemnimi mesti. Zlasti med župani, kjer naj bi kanal potekal oziroma so že obstoječi vodotoki, vendar bi jih bilo potrebno poglobiti, je njegov predlog naletel na številne pomisleke, največji pri vseh pa je v tem, da občine o tem projektu sploh niso bile seznanjene. Jarc je dejal, da gre zgolj za predlog, zato bodo v nadaljnjih postopkih – če bo seveda sprejemljiv, aktivni udeleženci tudi občine. Ne nazadnje bodo morale ti na svojih območjih biti nosilci projektov, čeprav so se  tega vsi po vrsti otepali.   Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa

Po državnem ocenjevanju: Jemo vse boljše pekovske izdelke

Potrditev, da kruh ne naredi mora, temveč roka, so tudi rezultati nedavnega tradicionalnega ocenjevanje kruhov, peciva, keksov, testenin in slaščic, ki je letos že 19. letno potekalo pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije delujoče Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) oziroma njena Sekcija za pekarstvo. Med 178 ocenjenimi izdelki jih je  bilo namreč z odlično kakovostjo potrjenih kar 156. Na četrtkovi podelitvi so zlata priznanja podelili  92 vrstam kruhov, 25 pekovskega peciva, 21 finega pekovskega peciva, 10 testenin, šestim vrstam slaščic in dvema vrstama piškotov. 5-članska komisija, ki jo je tudi letos vodil dr. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta Ljubljana, Oddelek za živilstvo), je tradicionalno ocenjevala zunanji videz izdelkov, lastnosti skorje in sredi­ce ter vonj in okus.   Med najuspešnejšimi na letošnjem ocenjevanju so bili zopet v Žitu Ljubljana, ki so z matično in štirimi proizvodnimi centri oz. pekarnami osvojili kar 39 zlatih odličij (lani 34), družba Don Don oz. Pekarna Grosuplje je osvojila 36 zlatih (lani 28), ajdovski Mlinotest 24 (lani 18), Pekarna Pečjak iz Škofljice in Hlebček iz Pragerskega po 11, Pekarna Špar Ljubljana 10, Industrijska pekarna Mercator 6, Pekarna Blatnik iz kraja Videm Dobrepolja 5 zlatih priznanj,  in tako naprej. Z zlatimi odličji so bili nagrajeni še  Pekarna Geršak iz Celja, Pekarna Ptuj, družbe Soel iz Velenja, Mlinopek iz Murske Sobote, Mlinarjev sin Lidija Rotar s.p., Izlake in slaščičarna Conditus iz Bleda.  Po že uveljavljeni praksi bodo odlični pekovski izdelki tudi letos razstavljeni na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni (od 24. do 29. avgusta), v pokušino pa bodo na voljo na Festivalu odličnih pekovskih izdelkov 25. maja Ljubljani na Pogačarjevem trgu.

Strojni krožek z več kot 300 člani, tudi s Hrvaške

  Zagotovo je Društvo za medsosedsko pomoč – Strojni krožek Ljutomer-Križevci, ki je bil pred 25 leti z namenom nudenja različnih strojnih storitev uporabnikom v kmetijstvu, ustanovljen med prvimi v Sloveniji, med vodilnimi na tem področju. Ne samo po odlični organiziranosti in številu članov, ki že presega številko 300, pač pa tudi po mednarodni sestavi članov. Pet jih namreč prihaja s sosednje Hrvaške, ki imajo enake pravice (in dolžnosti), kakor člani s štirih prleških občin – Veržeja, Križevcev pri Ljutomeru, Ljutomera in Svetega Jurija ob Ščavnici. To nam je po včerajšnjem občnem zboru, 25. po vrsti, zagotovil tudi predsednik Daniel Vargazon. Po 12 letih predsedovanja je zamenjal Alojza Štuheca st., ki je še vedno zelo aktiven kot podpredsednik. Ko Vargazona pobaramo, ali nemara s tem številom niso največji strojni krožek v državi, in da niso prehiteli sorodnega v Prekmurju (SK Murska Sobota), se nasmehne, rekoč, da se raje vzdrži komentarja in tovrstne primerjave. Več v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.

Poljedelstvo

Feb 27, 2019
(Tudi) v Prekmurju že namakajo
Ker je zadnje tri mesece – od lanskega decembra do konca februarja letos v Murski Soboti in njeni okolici skupaj ...
(0)
Feb 24, 2019
Že prva dognojevanja ozimnih žit
Po tehnoloških navodilih oziroma smernicah dobre kmetijske prakse je ob ugodni strukturi tal po 15. februarju že ...
(0)
Feb 22, 2019
Lani za tono sladkorne pese v povprečju dobrih 30 ...
Za slovenskimi pridelovalci je drugo leto v setvi sladkorne pese. Zaradi težkih vremenskih pogojev ...
(0)
Feb 19, 2019
Ciklus proizvodnje gozdnih sadik traja 4 ali več ...
Drevesničarstvo je ena od panog poljedelstva, ki je v preteklosti veliko prispevala k vse intenzivnejšemu ...
(0)
Feb 13, 2019
Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi ...
Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in ...
(1)
Feb 13, 2019
Prihodnost ni v pridelavi sintetične, temveč ...
Agronomska stroka s pomočjo novih tehnologij in raziskovalnih metod močno napreduje, kar se je izkazalo tudi na ...
(0)
Feb 12, 2019
Voda iz Mure mora na suha pomurska polja!
To je bilo osnovno sporočilo ključne točke dnevnega reda delovnega srečanja s pomurskimi župani ...
(2)
Jan 28, 2019
Po državnem ocenjevanju: Jemo vse boljše ...
Potrditev, da kruh ne naredi mora, temveč roka, so tudi rezultati nedavnega tradicionalnega ocenjevanje kruhov, peciva, ...
(1)
Jan 26, 2019
Strojni krožek z več kot 300 člani, tudi s ...
 Zagotovo je Društvo za medsosedsko pomoč – Strojni krožek Ljutomer-Križevci, ki je bil pred 25 ...
(0)
Jan 23, 2019
KGZ Murska Sobota: Zimska izobraževanja za ...
Med številnimi izobraževanji in strokovnimi predavanji tačas Kmetijsko gozdarski zavod (Zavod) Murska Sobota ...
(0)
Jan 19, 2019
Skupna novembrska vrednost odkupa kmetijskih ...
Vrednost v novembru 2018 odkupljenih kmetijskih pridelkov je bila po podatkih državne statistike za skoraj 7 % nižja ...
(0)
Jan 18, 2019
Letos na sejmišču Pomurskega sejma trije sejmi
Minulo leto si je šest sejmov  s skupaj 2.330 razstavljavci iz 32 držav v štirih terminih na ...
(0)