13:34

Vrt v juliju

13:08

Prvi jurčki

13:04

Plemenska svinja z rekordnim številom pujskov

08:11

Zaključek javne razprave o resoluciji razvoja kmetijstva po letu 2021 in zakonodajni ukrepi na področju zemljiške politike

18:44

Reja govedi v poletni vročini

POLJEDELSTVO

Kako do zasebnih namakalnih sistemov?

24.06.2019

preberi več

Žetev ječmena še za nekaj dni prestavljena

22.06.2019

preberi več

Syngentin Dan polja v Tešanovcih

19.06.2019

preberi več

Žetev naj bi se začela že konec tega tedna

17.06.2019

preberi več

Mokrota povzroča velike težave

4.06.2019

preberi več

Umrl je dr. Alojz Slavič

  Včeraj zjutraj je v 79-letu  nepričakovano preminil prekmurski akademik dr. Alojz Slavč iz Radencev. Bil je eminenca v slovenskem kmetijskem prostoru, zlasti v prašičereji, kateri je posvetil vse svoje življenje. Diplomiral je leta 1965 na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral (1973) in doktoriral (1975) pa na Veterinarski fakulteti v Zagrebu. Vse do upokojitve leta 1999 je bil kar 20 let direktor Živinorejsko-veterinarskega zavoda (ŽVZ) Murska Sobota (danes je to eden od osmih zavodov KGZS).    Sodi med najbolj zaslužne pri razvoju pomurske zasebne prašičereje, saj je na področju njene selekcije kot izjemen strokovnjak pustil neizbrisan pečati. Vrsto let je bil kot zunanji sodelavec tudi predavatelj na Fakulteti za kmetijstvo (prej višji agronomski oziroma visoki kmetijski šoli v Mariboru, danes Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru). V prostem času je bil tudi velik ljubitelj vinogradništva in tudi sam odličen vinogradnik. Mnogi ga poznajo tudi kot vinskega viteza: v leta 2016 ustanovljeni Legaturi za Pomurje oziroma pred tem Omizju za Pomurje Evropskega reda vitezov vina, Konzulat za Slovenijo, je bil njegov častni maršal senior. Ne nazadnje je bil tudi prvi mentor nekdanjemu kmetijskemu ministru mag. Dejanu Židanu, ki je poklicno pot leta 1993 začel prav na ŽVZ Murska Sobota. Dr. Slavič je bil velik človek po dejanjih in iskreni prijatelj. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalno slovo od dr. Slaviča bo v torek, 21. maja ob 13. uri na pokopališču v Radencih.  

Površine s sladkorno peso o(b)stale na lanskih

Če smo bili lani v primerjavi z letom 2017, ki je bilo po desetletju »mrtvila« zaradi v EU veljavnih kvot za sladkor, ki so se 1. oktobra pred poldrugim letom ukinile, poskusno,  priča skoraj dva in pol kratnemu povečanju površin, zasejanih s to industrijsko rastlino, to leto do občutnega povečanja površin ni prišlo. Po zadnjih podatkih je letos pesa s strani 45 pridelovalcev (med njimi je vse od začetka ena kmetijska gospodarska družba, Jeruzalem Ormož SAT, letos pa se je v pridelavo poskusno s t.i. Smart ali pametno tehnologijo prvič vključila tudi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor) zasajena na nekaj več kot 170 hektarjih. Lani ji je 52 pridelovalcev namenilo 177,98 ha (prvo leto, 2017., pa jo je 35  pridelovalcev  pridelovalo na 74,8 ha).  Prek Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije oziroma zadruge Kooperative Kristal slovenski pridelovalci tudi letos peso pridelujejo pogodbeno za hrvaško sladkorno tovarno Viro iz Virovitice. Svoje tovarne namreč več nimamo. Splošni pogoji o odkupu so tudi letos ostali enaki lanskim oziroma tistim iz prvega pridelovalnega leta. Tudi najpomembnejša – cena, je ostala na lanski ravni in znaša za tono neto pese ob sladkorni stopnji 16 %  33 evrov. Leta 2017 je bila izhodiščna cena pri 16-odstotni sladkorni stopnji po toni 36 €.    Tudi ostali pogoji med tovarno in Združenjem oz. zadrugo oziroma slednjih do kmetov, so enaki lanskim. Iz pogodb je razvidno še, da bo že omenjena odkupna cena pridelka za pridelovalca tudi letos pomenila FCO naloženo na kamion na njivi.  Odvoz pese iz Ormoža v 125 kilometrov oddaljeno tovarno v Virovitici ostaja strošek tovarne, enako tudi ustrezen prevzem v tovarni

Glavnina sladkorne pese že posejane

  V primerjavi z lani  je letos za spomladanske setve tudi v SV Sloveniji zelo ugodno vreme. Prej suho in v zadnjem tednu ali dveh nekoliko hladnejše, kakor rekordno toplega marca. A se lahko trenutna slika hitro obrne. Kmetje so pohiteli tudi s setvijo sladkorne pese, katere glavnina je že opravljena. Če smo bili lani v primerjavi z letom pred tem priča več kot enkratnemu povečanju površin, so te letos ostale na ravni lanskih,  ko je bilo pri nas s to industrijsko poljščino zasejanih 175, 66 hektarja njiv. Po zadnjih podatkih pa se je za šest zmanjšalo tudi skupno število pridelovalcev. Lani jih je bilo 52, med njimi tudi kot edina gospodarska družba Jeruzalem Ormož SAT. Slednja bo peso pogodbeno za hrvaško sladkorno tovarno Viro iz Virovitice pridelovala tudi letos. Ostaja edina kmetijska gospodarska družba, ki se je po 11 letih premora (zaradi v začetku leta 2007 zaprtja slovenske tovarne sladkorja in ukinitvijo nacionalnih kvot za sladkor), že leta 2017 odločila, da to okopavanino vrne v svoj kolobar.   Več v Kmečkem glasu. 

Nad zaraslo strugo v Dravi edino z bagerjem

Na včerajšnji problemski konferenci, ki jo je Civilna iniciativa (CI) Poplave ob reki Dravi v Skorbi pri Ptuju pripravila v sodelovanju z območnima enotama KGZS Ptuj in Maribor ter lokalnimi skupnostmi ob tej reki, je bilo izrečeno veliko kritičnih besed na račun nemoči prizadetih – v prvi vrsti so to kmetje, ki jim deroča voda že ob pretoku 1.500 m3 sekundo odnaša rodovitno prst in z erozijo povzroča veliko ekonomsko škodo. Zato bi bilo potrebno vse bolj zamuljeno strugo nemudoma očistili in jo s ciljem večje pretočnosti tudi poglobiti. Odgovorni na Direktoratu RS za vode se težav zavedajo in pozdravljajo enega od predlogov CI, da se nemudoma ustanovi posebna medresorska delovna skupina za razrešitev težav, ki se z leti stopnjujejo. Da bi na vrat na nos ukrepali, pa je iluzorno pričakovati, je bilo razumeti predstavnika okoljskega ministrstva. V smislu Nature 2000 jih namreč zavezuje tako domača, kakor zakonodaja EU.  V izogib omilitvi erozije na njivskih površinah bi se morali z drugačnim načinom kmetovanja prilagoditi tudi kmetje, je bilo rečeno. Ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec v celoti podpira zahteve CI, ki se je tudi zavezala, da se bo na to temo sestala z okoljskim ministrom, ko bo ta izvoljen. Med vsemi razpravljavci sta bila morda najbolj zgovorna Darko Dobnik, vodja CI, rekoč, da po ustavi kmete pri njihovem delu nihče ne sme ovirati in da bodo stopnjevali pritisk za očiščenje zarasti v strugi reke. Franc Obran iz Zabovcev pa je bil še bolj neposreden: »Pri zatečenem stanju nam ne bodo nič pomagale ne študije in ne projekti, pač pa edino bager!«  

Poljedelstvo

pred 2 dnevi
Kako do zasebnih namakalnih sistemov?
 Poletna vročina nas spodbudi tudi, da začnemo razmišljati o nujnosti namakanja v kmetijstvu in zalivanju ...
(0)
pred 4 dnevi
Žetev ječmena še za nekaj dni prestavljena
 Kljub optimističnim napovedim se letošnja žetev še ni začela. Navkljub vročini ...
(0)
Jun 19, 2019
Syngentin Dan polja v Tešanovcih
Kmetija Vitez je po lanskem in leta 2010 centralnem dnevu OptiTech polja za vso Slovenijo letos gostila lokalno regijsko ...
(0)
Jun 17, 2019
Žetev naj bi se začela že konec tega tedna
Organizatorji več kot pol stoletja starega strokovnega dne – Dneva pšenice v Rakičanu,  vselej ...
(0)
Jun 04, 2019
Mokrota povzroča velike težave
Velike količine padavin v maju so močno nasičile tla z vodo, ki zastaja na površini njiv, travnikov ter ...
(0)
May 17, 2019
Umrl je dr. Alojz Slavič
 Včeraj zjutraj je v 79-letu  nepričakovano preminil prekmurski akademik dr. Alojz Slavč iz Radencev. Bil ...
(0)
May 13, 2019
Površine s sladkorno peso o(b)stale na lanskih
Če smo bili lani v primerjavi z letom 2017, ki je bilo po desetletju »mrtvila« zaradi v EU veljavnih kvot ...
(0)
Apr 08, 2019
Glavnina sladkorne pese že posejane
 V primerjavi z lani  je letos za spomladanske setve tudi v SV Sloveniji zelo ugodno vreme. Prej suho in v ...
(0)
Mar 27, 2019
Nad zaraslo strugo v Dravi edino z bagerjem
Na včerajšnji problemski konferenci, ki jo je Civilna iniciativa (CI) Poplave ob reki Dravi v Skorbi pri Ptuju ...
(0)
Mar 26, 2019
Z ljubeznijo pridelan in ročno pobran ptujski ...
Na takšnih odcednih tleh kot je Ptujsko polje uspeva tudi ptujski česen. Na kmetiji Leben se s pridelavo česna, ...
(1)
Feb 27, 2019
(Tudi) v Prekmurju že namakajo
Ker je zadnje tri mesece – od lanskega decembra do konca februarja letos v Murski Soboti in njeni okolici skupaj ...
(0)
Feb 24, 2019
Že prva dognojevanja ozimnih žit
Po tehnoloških navodilih oziroma smernicah dobre kmetijske prakse je ob ugodni strukturi tal po 15. februarju že ...
(0)