09:14

Je krivo cepivo ali splet okoliščin?

08:11

Mlado zelenje

23:30

Društvo oračev Pomurja

21:54

Kmečki sirarji z novim vodstvom

22:19

Kmetice z Murskega polja s svojo kulinariko na mednarodni konferenci

POLJEDELSTVO

Društvo oračev Pomurja

22.04.2018

preberi več

Nagrajenci KZ Radgona za leto 2017

19.04.2018

preberi več

Kadmij v kmetijskih rastlinah

19.04.2018

preberi več

Setev sladkorne pese se končuje

18.04.2018

preberi več

Troje stebrov partnerske reje Panvite

16.04.2018

preberi več

Lani v kmetijstvu za dobrih 112 milijonov evrov škode

Ker je kmetijstvo kot primarna gospodarska panoga najbolj občutljivi sektor na vplive podnebnih sprememb oz. ker ekstremne vremenske razmere (pozeba, toča, suša,…) najbolj vplivajo na količino in kakovost pridelkov, so z namenom izboljšanja upravljanja s tveganji pred kmetijsko stroko veliki izzivi. Zlasti, kako omenjeno doseči z inovativnimi pristopi, pa tudi kako poseči po že uveljavljenih in znanih metodah. Med slednje sodijo tudi zavarovanja v kmetijstvu. Lansko leto je bilo kar zadeva skupno škodo v kmetijstvu eno najbolj neugodnih doslej, saj je le-ta znašala nekaj več kot 112 milijonov evrov. Zaradi pozebe je bila škoda ocenjena na 46,8 milijonov evrov (leta 2016 kot prvo leto katastrofalne pozebe 44,3 milijona evrov). Na vrednostno še višjo škodo je bila lani ocenjena škoda po suši, na 65,3 milijona evrov. V tem tisočletju oz. od leta 2000 je bilo kar 11 let, ko so v kmetijski pridelavi pustošile naravne nesreče. Daleč vremensko najmanj ugodno je bilo leto 2003, ko so pustošili suša, neurja s točo, pozeba in hrušev ožig. Tedaj je bila škoda ocenjena na 130,6 milijona evrov, odobrena državna pomoč pa je tedaj znašala 37,5 milijona evrov.

Pomurje, najbolj kmetijska regija v Sloveniji

  Dežela z obeh bregov reke Mure, na desnem je to Prlekija, na levem pa Prekmurje, ki jima s skupnim imenom pravimo tudi Pomurje, obsega 1.336 km2, kar je le 6,6 % vsega slovenskega ozemlja. Kljub temu na to pokrajino – ob Muri ter ob rekah Ledava in Ščavnica, so široka nižinska območja (ob Muri ponekod tudi več kot deset kilometrov široka), odpade kar 22 % slovenskih njiv in vrtov. Gričevnato Goričko z Lendavskimi goricami  ter Radgonsko-Kapelskimi in Slovenskimi goricami, pa na državni ravni premore 13 % sadovnjakov in 12 % vinogradov. V Pomurju je skupaj vsega 8 % slovenskih travnikov in pašnikov. Zanimiva je tudi razdelitev kmetij po velikostih razredih. Če jih je po nekaterih podatkih v državi skupaj 57 tisoč, jih je v Pomurju oz. na območju KGZ Murska Sobota natanko 6.777. V strukturi malih kmetij (do 5,99 ha) jih je 4.139 ali 12,02 % vseh v državi v tej skupini, srednjih (od 6 do 50 ha) 2.300 ali 10,46 % in velikih (več kot 50 ha) 338 ali 34,63 % vseh slovenskih velikih kmetij. Sicer pa je v Sloveniji največ prav malih kmetij (34.429), sledijo srednje (21.998), najmanj, le 976 pa je velikih kmetij. Po osmih zavodih KGZS največ malih kmetij premore KGZ Ljubljana (5.961 ali 17,31 % vseh), sledita KGZ Celje (5.907 ali 17,16 %) in KGZ Novo mesto (5.784 ali 16,80 %).  4.579 ali 20,82 % je največ srednjih kmetij v državi na območju KGZ Celje, s 4.326 ali 19,67 % sledi KGZ Ljubljana, z 2.999 ali 13,63 % pa KGZ Novo mesto. Največ velikih kmetij – 338 ali 34,63 % vseh velikih, leži na območju KGZ Murska Sobota, s 186 kmetijami (19,06 %) sledi KGZ Ptuj, s po 114 kmetijami  ali 11,68 % vseh v tej skupini pa sledita KGZ Ljubljana in KGZ Nova Gorica. 

Zdesetkana pridelava poljščin v letu 2017

Slovenski kmetovalci so lani pridelali za 14 % manj žit za zrnje, za 7 % manj stročnic in za 9 % manj krompirja kot v letu 2016. V intenzivnih sadovnjakih so pridelali za skoraj 60 % manj sadja in v vinogradih za 6 % manj grozdja. Poglavitni razlog za to so bile neugodne vremenske razmere. Najbolj zaradi spomladanske zmrzali, suše, ki se je začela že zgodaj spomladi, poletnih vročinskih udarov, vetrolova in toče.

Odkup KZ Ptuj v številkah

V lanskem letu so v zadrugi oziroma v njenih 12 področjih zadrugah, kjer je združenih nekaj več kot tisoč članov, na svojem območju pa poslujejo z več kot pet tisoč kmetovalci, skupaj odkupili za 16.813 ton poljščin, sadja in zelenjave.  To je sicer  za dobro petino manj od zelo optimistično nastavljenih načrtovanih količin, a precej podobnim količinskim podatkom iz leta 2016. Če se spomnimo sila neugodne lanske letine, podatki niti niso taji slabi. Tudi lani je največji odkup količinsko odpadel na koruza (6.759 ton), sledijo pšenica (4.529 t), grozdje (1.613 t), ječmen (923 t), rdeča pesa (847 t), krompir (800 t), rž (351 t), oljna ogrščica (345 t),… Kot že rečeno, je KZ Ptuj zelo močna tudi pri odkupu sadja (namiznih in industrijskih jabolk), še bolj pa zelenjave. Skupaj so je namreč odkupili za  več kot 400 ton, največ – 221 ton čebule. Zadruga postaja vse pomembnejši igralec pri odkupu mleka, saj so ga lani odkupili že za dobrih 13,5 milijona litrov, leto pred tem pa za 12,9 milijona litrov. Kar zadeva odkupa živine, je bilo skupaj govedi odkupljenih 5.586 kosov, prašičev pa 16.568 kosov. Slednjih skoraj za desetino več kot leta 2016, govedi pa za desetino manj.