22:43

Z akcijskimi cenami v maloprodaji promovirati doma pridelano hrano pač ne gre

11:57

Ribe namesto mesa

11:48

Razgibana zasaditev s trajnicami

06:57

Sejem nove generacije

19:23

Vitezovo olje tudi na Aninem sejmu v Višnji Gori

POLJEDELSTVO

Z akcijskimi cenami v maloprodaji promovirati doma pridelano hrano pač ne gre

16.08.2018

preberi več

Sejem nove generacije

16.08.2018

preberi več

Pridelovalci pšenice kličejo na pomoč državo 2.

5.08.2018

preberi več

Ali prinaša nova letina boljše cene?

31.07.2018

preberi več

Pridelovalci krušnih žit kličejo na pomoč državo

30.07.2018

preberi več

Toča klesti in klesti

Skoraj ni več območja v Sloveniji, ki ga letos ne bi zajelo neurje s točo. Po majskem začetku v Prekmurju se je to nadaljevalo v obmejnem pasu z Avstrijo na apaškem koncu in na Goričkem, potem je toča klestila v Podravju, zatem na območju Črnomlja pa vse od juga države v obmejnem pasu s Hrvaško do Prlekije, zatem na Koroškem,… Samo prejšnji teden je ledena ujma spet tolkla na Dolenjskem, in sicer v sredo v občini Šentjernej in dan zatem še v občinah Šmarješke Toplice, Škocjan, spet Šentjernej in Novo mesto. Razen v črnomaljski občini, kjer je preluknjala tudi strehe, je v ostalih predelih največ škode povzročila na poljščinah, vrtninah in v  trajnih nasadih.

Ekoloških le 4,6 % vseh slovenskih kmetij

V Sloveniji je bilo lani za skoraj 9 % več ekoloških kmetijskih gospodarstev kot v 2016,  površina njihovih kmetijskih zemljišč v uporabi pa je bila za 11 % večja kot leto prej. Od vseh kmetijskih gospodarstev jih je status »ekološki« imelo 4,6 %. Kot poročajo s Statističnega urada RS, je bilo v sistem kontrole ekološkega kmetovanja minulo leto zajetih 3.635 kmetijskih gospodarstev (za 3,3 % več kot v letu 2016), od tega jih ima 3.190 že status.  Preostalo so bila kmetijska gospodarstva v preusmeritvi; število teh pa se je glede na leto 2016 zmanjšalo za 24 %. Vsa kmetijska gospodarstva v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja so predstavljala 5,2 % vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, tista s statusom »ekološki« pa 4,6 % vseh.  

Žetev za pozabiti

                                                                                         Me prav zanima, s kakšnimi besedami bodo mlinarji in peki kot člani agroživilske zbornice, ki deluje pod okriljem slovenske gospodarske, na letošnjem kmetijskem sejmu AGRA, kjer tradicionalno konec avgusta ocenjujejo žetev tekočega leta, govorili o letošnji? Tako s količinskega in kakovostnega gledišča je bila tudi za njih ena najslabših v zadnjih desetletjih, s strani pridelovalcev in zadrug pa še bolj s cenovnega. Slednjih, ki jih že nekaj let na teh modrovanjih v znak protesta, da so v tako opevani žitni verigi, ki je začela delovati z letom 2011, že vse od leta 2014 v podrejenem položaju, ni in jih gotovo tudi letos ne bo. Prepričani so namreč v svojo trditev, da je žitna veriga že leta mrtva črka na papirju. In da jih v njej zaradi ignoriranja praktično vseh njihovih predlogov za približevanje evropskim modelom odkupa več ne bo. Več v uvodniku v sredini številki Kmečkega glasa.

Žetev se je prevesila v zaključno fazo, Mlinopek pa število kakovostnih parametrov s pet razširil še za dva nova

Vreme oziroma številni deževni dnevi so poglavitni razlog, da žetev še vedno ni zaključena in traja - vključno z ječmenom, že več kot mesec dni. Dež je tudi ključni - ne pa edini razlog, da je kakovost pšenice ena najslabših doslej. Zato so zlasti mlinarji in drugi tržni odkupovalci - da bi šli na roke pridelovalcem ali pa, da bi odkupili čim več pšenice za malo denarja, objavili široko paleto kakovostnih razredov. Murskosoboški Mlinopek, ki je prejšnja leta imel le štiri kakovostne razrede, jih je letos najprej uvedel pet, pred dnevi - ta torek, pa jih je razširil še za dodatna dva. Tako jih ima skupaj kar sedem, kar je med vsemi odkupovalci največ. V Mlinopeku, kjer so v  najboljših letih odkupili tudi 15 tisoč ton in več krušne pšenice, so znižali tudi nekatere kakovostne parametre. Tako je pšenica razreda Premium po novem že tista, ki ima hektolitrsko  maso 76 (prej 78); v tem razredu so po novem znižali tudi število padanja na 270 (prej 280, beljakovine (nad 14,8 %) in sedimentacija (nad 50) pa ostajajo tudi po novih pogojih odkupa enakih vrednosti. V Mlinopeku so prejšnjim razredom Premium, A, B1, B2 in C od 17. 07. dodali še dva - B in D. To pomeni, da so parametre za B1  nekoliko zožili (prej med 12,5 in 13,7 % beljakovin, sedimentacija med 32 in 34  število padanja med 240 in 259 in hektolitrska teža od 75 do 75,9), po novem pa za B veljajo naslednji kakovostni parametri: 13,0 do 13,7 % beljakovin, 35-39 sedimentacija, od 240 do 249 število padanja in od 75 do 75,9 hektolitrska masa, za B1 pa sedaj od 12,5 do 12,9 % beljakovin, od 32 do 34 sedimentacija, od 230 do 239 število padanja in od 74 do 74,9). Po novem je pšenbica D razreda z beljakovinami pod 10,0 %, sedimentacijo pod 22, padnim številom pod 200 in hektolitrom pod 70. Prej je najslabša pšenica bila razreda C, ki je imela parametre pod 11,5 % beljakovin, sedimentacijo pod 27, število padanja pod 220 in hektolitrom pod 74. Za pšenico B razreda Mlinopek plača 160 €/t, D razreda pa 120 €/t. Cena ostalih razredov ostaja nespremenjena - Premium 175 €/t, B1 155 €/t, B2 145 €/t in C 135 €/t.

Poljedelstvo

pred 2 dnevi
Z akcijskimi cenami v maloprodaji promovirati doma ...
Janez Erjavec je na čelu družbe Pomurski sejem, ki bo letos v štirih terminih pripravil šest različnih ...
(0)
pred 2 dnevi
Sejem nove generacije
AGRA se bo kot najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v tem delu Evrope potrdil tudi s svojo 56. ponovitvijo. ...
(1)
Aug 05, 2018
Pridelovalci pšenice kličejo na pomoč državo ...
V prejšnji številki smo v Kmečkem glasu poročali o skupnem pozivu KGZS, Zadružne zveze Slovenije, ...
(1)
Jul 31, 2018
Ali prinaša nova letina boljše cene?
Karte na trgu žit se mešajo na novo, kmetje upajo na boljši zaslužek, na pridelek bo vplivala ...
(0)
Jul 30, 2018
Pridelovalci krušnih žit kličejo na pomoč ...
O tem, da je za pridelovalci ozimnih žit – zlasti krušnih, pa tudi odkupovalci, zaradi količinskega, ...
(0)
Jul 29, 2018
Toča klesti in klesti
Skoraj ni več območja v Sloveniji, ki ga letos ne bi zajelo neurje s točo. Po majskem začetku v Prekmurju se je to ...
(0)
Jul 27, 2018
Ekoloških le 4,6 % vseh slovenskih kmetij
V Sloveniji je bilo lani za skoraj 9 % več ekoloških kmetijskih gospodarstev kot v 2016,  površina ...
(1)
Jul 23, 2018
Žetev za pozabiti
                                                                                         ...
(0)
Jul 19, 2018
Žetev se je prevesila v zaključno fazo, Mlinopek ...
Vreme oziroma številni deževni dnevi so poglavitni razlog, da žetev še vedno ni zaključena in ...
(10)
Jul 17, 2018
Dan vrtnarske in poljedelske kmetijske ...
V soboto je na Brodu pri Podbočju pri Krškem potekal dan poljedelske in vrtnarske tehnike. Po uvodnih ...
(0)
Jul 17, 2018
Poleg sortirnice in pakirnice sedaj nova sodobna ...
Alenka in Ivan Štular sta od prevzema kmetije od Ivanovih staršev širila obdelovalne ...
(0)
Jul 13, 2018
Pridelava ozimnih žit: alternativna obdelava tal ...
V okviru dvoletnega mednarodnega Interreg projekta Slovenija-Avstrija SI-MUR-AT, katerega rdeča nit je izvajanja ...
(5)