14:04

Pletenice, potice in druge slaščice

14:00

Magične podobe pasijona

21:43

Velikonočna razstava tudi na Biotehniški šoli Rakičan

13:47

Razkošna pomlad v parku

10:30

Rez za osvežitev in pomladitev

POLJEDELSTVO

Glavnina sladkorne pese že posejane

8.04.2019

preberi več

Nad zaraslo strugo v Dravi edino z bagerjem

27.03.2019

preberi več

Z ljubeznijo pridelan in ročno pobran ptujski česen

26.03.2019

preberi več

(Tudi) v Prekmurju že namakajo

27.02.2019

preberi več

Že prva dognojevanja ozimnih žit

24.02.2019

preberi več

Lani za tono sladkorne pese v povprečju dobrih 30 €

Za slovenskimi pridelovalci je drugo leto v setvi sladkorne pese. Zaradi težkih vremenskih pogojev – nekoliko kasnejše setve zaradi moče, poletne suše, padavin s pojavom bolezni  (cerkospora) in retrovegetacije, je 52 pridelovalcev (od tega je bila tudi lani samo ena kmetijska gospodarska družba, Jeruzalem SAT Ormož) doseglo nekoliko slabše pridelovalne rezultate, kot leta 2017. A še vedno boljše, pravijo v Združenju pridelovalcev sladkorne pese Slovenije kot so jih dosegli pridelovalci v okoliških državah. Sladkorna pesa kljub lani težkim pridelovalnim pogojem ostaja dohodkovno daleč najbolj zanimiva poljščina. Čisti hektarski donos te poljščine je bil kljub lani rekordnemu pridelku koruze namreč v povprečju tudi več kot trikrat višji. Več v Kmečkem glasu.

Ciklus proizvodnje gozdnih sadik traja 4 ali več let

Drevesničarstvo je ena od panog poljedelstva, ki je v preteklosti veliko prispevala k vse intenzivnejšemu gospodarjenju z gozdovi, še posebno vlogo pa je imela v času obnove po drugi svetovni vojni. Manjše gozdne drevesnice za vzgojo gozdnih sadik so bile locirane po posameznih gozdnih revirjih, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa je prišlo do njihovega združevanja v večje komplekse, predvsem zaradi lažjega dela in boljše manipulacije ter ekonomičnosti. Na ta način so nastale drevesnice v Mengšu, Kočevju in drugod po Sloveniji, med njimi leta 1964 tudi drevesnica Matenja vas, ki se je leta 1994 preimenovala v Drevesnico Štivan, ki smo jo tudi obiskali. »V več kot 50-letni zgodovini je naša gozdna drevesnica na okoli 15 hektarjev orne zemlje vzgojila več kot 25 milijonov gozdnih sadik in 2,5 milijona okrasnih sadik. Vzgajamo več kot dvesto različnih dreves in grmovnic, v rastlinjakih pa tudi balkonsko cvetje, enoletnice, sobne rastline in sadike zelenjave,« nam je za uvod povedal Milan Margon. Več o tem pa si preberite v 8. številki (20. februar 2019) Kmečkega glasa.

Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi čakalo samo še okrog 250 kmetijskih gospodarstev

Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in izplačila za ukrepe skupne kmetijske politike (neposredna plačila in plačila v okviru programa razvoja podeželja), odločb ni dobilo samo za 0,4 % vseh upravičencev (od skupno izdanih 56.500 zahtevkov ali 99,6 % vseh, mora Agencija – tako so nam zatrdili, izdati odločbe le še za okrog 250 zahtevkov).  Dodajajo, da pri tem ni prihajalo do nobenih posebnih zamikov. Doslej odločbe kmetijska gospodarstva v večini niso prijela zaradi specifičnih razlogov, zaradi katerih jim izdaja odločbe še ni mogoča (smrt nosilca kmetijskega gospodarstva, neurejen transakcijski račun, nezaključeni postopki dedovanja,…). »Odločbe v teh primerih Agencija izdaja sproti oz. takoj, ko so odpravljeni posamezni specifični razlogi, ki onemogočajo izdajo odločbe.«   Več v Kmečkem glasu.

Prihodnost ni v pridelavi sintetične, temveč zdrave hrane

Agronomska stroka s pomočjo novih tehnologij in raziskovalnih metod močno napreduje, kar se je izkazalo tudi na vsebini 13. simpozija Novi izzivi v agronomiji, ki ga je organiziralo Slovensko agronomsko društvo v Laškem. Na dogodku se je zbralo 110 strokovnjakov iz Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), Inštituta za k hmeljarstvo in pivovarstvo, Biotehniške fakultete in Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, Kmetijsko gozdarske zbornice ter predstavniki kmetov. V desetih tematskih sklopih pa so predstavili novosti slovenske stroke v 42 referatov in posterjih, gost iz Avstrije kmet in podjetnik Alfred Grand je predstavil ohranitveno oranje, prvi del posveta so namenili ekološkemu kmetovanju, spegovoirli pa tudi o digitalizaciji v kmetijstvu.  Več v  Kmečkem glasu št. 7. 

Poljedelstvo

Apr 08, 2019
Glavnina sladkorne pese že posejane
 V primerjavi z lani  je letos za spomladanske setve tudi v SV Sloveniji zelo ugodno vreme. Prej suho in v ...
(0)
Mar 27, 2019
Nad zaraslo strugo v Dravi edino z bagerjem
Na včerajšnji problemski konferenci, ki jo je Civilna iniciativa (CI) Poplave ob reki Dravi v Skorbi pri Ptuju ...
(0)
Mar 26, 2019
Z ljubeznijo pridelan in ročno pobran ptujski ...
Na takšnih odcednih tleh kot je Ptujsko polje uspeva tudi ptujski česen. Na kmetiji Leben se s pridelavo česna, ...
(1)
Feb 27, 2019
(Tudi) v Prekmurju že namakajo
Ker je zadnje tri mesece – od lanskega decembra do konca februarja letos v Murski Soboti in njeni okolici skupaj ...
(0)
Feb 24, 2019
Že prva dognojevanja ozimnih žit
Po tehnoloških navodilih oziroma smernicah dobre kmetijske prakse je ob ugodni strukturi tal po 15. februarju že ...
(0)
Feb 22, 2019
Lani za tono sladkorne pese v povprečju dobrih 30 ...
Za slovenskimi pridelovalci je drugo leto v setvi sladkorne pese. Zaradi težkih vremenskih pogojev ...
(0)
Feb 19, 2019
Ciklus proizvodnje gozdnih sadik traja 4 ali več ...
Drevesničarstvo je ena od panog poljedelstva, ki je v preteklosti veliko prispevala k vse intenzivnejšemu ...
(0)
Feb 13, 2019
Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi ...
Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in ...
(1)
Feb 13, 2019
Prihodnost ni v pridelavi sintetične, temveč ...
Agronomska stroka s pomočjo novih tehnologij in raziskovalnih metod močno napreduje, kar se je izkazalo tudi na ...
(0)
Feb 12, 2019
Voda iz Mure mora na suha pomurska polja!
To je bilo osnovno sporočilo ključne točke dnevnega reda delovnega srečanja s pomurskimi župani ...
(2)
Jan 28, 2019
Po državnem ocenjevanju: Jemo vse boljše ...
Potrditev, da kruh ne naredi mora, temveč roka, so tudi rezultati nedavnega tradicionalnega ocenjevanje kruhov, peciva, ...
(1)
Jan 26, 2019
Strojni krožek z več kot 300 člani, tudi s ...
 Zagotovo je Društvo za medsosedsko pomoč – Strojni krožek Ljutomer-Križevci, ki je bil pred 25 ...
(0)