V Sloveniji se je obseg ekološko obdelanih vinogradov v zadnjem desetlezju povečal iz 125 ha (l. 2006) na 559 ha (2017), v biodinamično pridelavo po smernicah Demeter pa je bilo v letu 2017 vključenih 79, 03 ha. Čeprav je skupni imenovalec obeh oblik pridelave skrb za okolje, rodovitno prst, biotsko pestrost ter posledično višja kakovost,pa ekološki vinarji na slovenskem vinskem trgu še ne predstavljajo tržno prepoznavne in povezane skupine. Eden od pomembnih razlogov zato je dejstvo, da so bili prvi ekološki vinarji z zaradi zaostajanja domačega trga za svetovnimi vinskimi smernicami prisiljeni prodajati večino vin na tujem in so bolj kot doma uveljavili v tujini. Z razvojem domačega vinskega trga pa se je pojavlja potreba po načrtnejši predstavitvi ekoloških vinarjev tudi na domačem trgu. Zato jim je bila na 21. Slovenskem festivalu vin Ljubljani namenjena okrogla mizo Potenciali ekološkega vinogradništva v Sloveniji, na kateri so bili gostje ekološki in biodinamični pridelovalci Valter Mlečnik iz Bukovice pri Novi Gorici, Matej Korenika iz Kort na Izolo, Marinko Rodica iz Marezig, dr. Simona Kerma iz Fakultete za turistične študije -Turistice in Jože Rantaša, iz Inštituta za kontrolo in in certifikacijo Kon-cert iz Maribora, voditeljica pa mag Darja Zemljič. Več v Kmečkem glasu št. 4.