Apetiti Avstrijcev po slovenski zemlji so vse večji

15 februarja, 2019
0
0

Problematika je zelo resna in – trdijo številni, že dobiva nacionalne razsežnosti. Z množičnim nakupom slovenske zemlje v obmejnem pasu s strani avstrijskih kmetov  se namreč državna meja fiktivno prestavlja vse globlje v njeno notranjost. In ne pozabimo: to je šele njihov prvi korak. Po veljavnem vrstnem redu pri nakupu prodajane zemlje je namreč kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj. Torej mejaši.  Čim bolj razpršeni so njihovi nakupi, toliko večja je nevarnost, da se bo njihova lastnina povečevala. In takrat Avstrijci več ne bodo navijali cen, pač pa sprejeli našim razmeram postavljeno ceno.

Po neuradnih podatkih naj bi avstrijski kmetje, ki lahko njivske in druge površine na naši, desni strani Mure s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji dosežejo v desetih ali petnajstih minutah, že pokupili desetino vseh kmetijskih zemljišč v Apaški dolini, to je okrog 300 hektarjev. Uradni z zadnjih pet let kažejo drugo sliko.

Pravne podlage za zajezitev tega početja pa da ni, trdijo odgovorni,  saj smo se z vstopom v EU zavezali tudi  za prosti pretok kapitala, storitev, blaga in ljudi. In da so tujci pri nakupu nepremičnin izenačeni z našimi. A če bi bilo dovolj politične volje in modrosti, bi promet s kmetijsko zemljo (vsaj) v obmejnem pasu zajezili. To bi sicer lahko elegantno rešili že s spremembo prednostnega vrstnega reda z novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih leta 2016, a se je ta namera preveč spolitizirala, tujci pa veselo koristijo priložnost.

Obširno o tem pišemo v Kmečkem glasu, ki izide v sredo.