Vzporedno ob sprejemanju novega Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki je nastajal v letih od 2014 do 2016, so se slovenski primarni predelovalci lesa začeli tesneje povezovati in sedem podjetij je v začetku maja 2016 ustanovilo zavod Slovensko lesno združenje. Maja 2017 je Vlada RS razpoznala, da združenje deluje v javnem interesu in mu s sklepom dovolila, da v imenu zavoda uporabi ime »Slovenija«, tako da se je ime zavoda glasilo »Zavod SLOLES, slovensko lesno združenje«, katerega naloga je promocija panoge doma in v tujini ter povezovanje gozdne lesene verige.

Danes obrati (žage) članov SLOLES-a, ki skoraj vsi izhajajo s kmetij, nekateri pa se celo še danes ukvarjajo tudi s kmetijstvom, na leto razrežejo že skoraj 60 odstotkov vse slovenske hlodovine žagarske kakovosti, večino izdelkov pa izvozijo po vsem svetu. Kot pravi predsednik SLOLES-a Danilo Knap, direktor žagarskega lesnopredelovalnega podjetja iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu in tudi še aktiven kmet, njemu in ostalim članom prav zavedanje svojih kmečkih korenin narekuje, da poskušajo na slovenskem turbulentnem trgu s hlodovino uvesti pravične odnose med vse člene gozdne lesne verige – od panja do končnega izdelka. Žal so se in se še vedno na trgu s hlodovino dogajajo špekulacije in celo kraje lesa lastnikom gozdov, kar ni v škodo samo lastnikom, temveč tudi slovenski predelovalni industriji.

Več o tem pa v 18. številki (1.maj 2019) Kmečkega glasa.