21:05

Bogračšef ekipi OOZ Murska Sobota

22:18

8. KOS do nedelje

22:02

Sveta Ana s prenovljenim in razširjenim oskrbnim centrom KZ Lenart

14:32

Slamnikarski sejem

13:16

Recepti iz domače kuhinje

SADJARSTVO

Vse bi bilo vredu, če ne bi bilo uvoza

22.05.2018

preberi več

Vrednost odkupa kmetijskih pridelkov na medletni ravni marca skoraj enaka

20.05.2018

preberi več

Na svetu je vedno več ljudi, pridelava hrane pa omejena

15.05.2018

preberi več

Na svetu je vedno več ljudi, pridelava hrane pa omejena

11.05.2018

preberi več

Divji ples narave se je (že) začel

6.05.2018

preberi več

Divji ples narave se nadaljuje

Potem, ko je velik del osrednjega in vzhodnega dela Prekmurja v sredo zvečer zajelo močno deževje s točo, smo tega bili popoldan in proti večeru priča tudi na Štajerskem. Po prvih podatkih je bilo najhujše na Ptuju in okolici ter na Dravskem polju proti in v okolici Maribora. Toča je največ škode povzročila na že vzniklih poljščinah, tistih, ki so v fazi latenja in najbolj pri vrtninah na prostem in pri trajnih nasadih; obilno deževje pa je poplavilo kleti več hiš, pod vodo pa so bile tudi številne kmetijske površine. Več v tiskani izdaji Kmečkega glasa.

Huda ura nad Prekmurjem

Osrednji del Prekmurja je danes med 18. in 20. uro zajel nepričakovano močno deževje. Slednje je bilo sicer za večino posevkov in travinje dobrodošlo, ne pa tudi toča, ki je padala v več fazah. Kot nam je pred nekaj trenutki povedal Franc Režonja, direktor KGZ Murska Sobota, je ponekod v zgolj dveh urah na kvadratni meter padlo tudi do 150 mm (150 l) padavin, tako, da so ponekod polja zalita z vodo, voda pa je zaradi velike nenadne količine preplavila tudi številne prometnice. Ponekod je toča, debela tudi kot oreh, padala kar štirikrat. Najprej suha, potem pa še med dežjem. Ponekod je bila tako intenzivna, da je njive in travnike celo pobelila. Koliko škode je neobičajno zgodnja ledena ujma povzročila, predvsem na mladih posevkih, ki so šele vzklila, kot so koruza, buče in sladkorna pesa, je tudi zaradi teme težko napovedati, je dejal, več pa bo po natančnih ogledih najbolj prizadetih območij znanega jutri. Po dveh zaporednih spomladanskih pozebah (lani in 2016) pa bo največ škode zagotovo na trajnih nasadih, saj je sadno drevje pravkar odcvetelo in so bili nastavki plodov zelo krhki. Večina sadjarjev zaradi zgodnjega časa za tovrstne ujme namreč še ni razprla protitočnih mrež. Nič boljše naj ne bi bilo niti v vinogradih. Podatke iz Prlekije in drugih območij SV Slovenije še zbiramo.

Prvemu slovenskemu čebelarju medalja za zasluge

 Včeraj, 30. aprila je Borut Pahor, predsednik države, v Predsedniški palači podelil več državnih odlikovanj. Medaljo za zasluge je prejel tudi Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS). Kot so sporočili iz ČZS, je Noč odmevno priznanje prejel za prispevek k razvoju čebelarstva in trajnostnega kmetijstva ter k ohranjanju ravnovesja v naravi. Ima tudi velike zasluge, da so na njegovo pobudo po treh letih lobiranja od državnega do evropskega vrha Združeni narodi konec lanskega leta razglasili 20. maj za Svetovni dan čebel. Dal je tudi druge zanimive pobude: Tradicionalni slovenski zajtrk, Medeni zajtrk EU, Dan slovenske hrane. »Vse so doživele dober odmev in prav vse govorijo o odgovornosti, ki jo Boštjan Noč čuti do čebel, narave in človeštva ter hkrati o njegovi inovativnosti, vztrajnosti in neomajni volji za usmerjanje razvoja, kjer bi ta odgovornost postala skupna celotnemu človeštvu,« je med drugim zapisano v obrazložitvi. Noč je dejal, da odlikovanje ni samo njegovo, pač pamnožice ljudi, ki skupaj soustvarjajo slovensko čebelarsko zgodbo. Pri tem ni pozabil na zaposlene na Čebelarski zvezi Slovenije, vodstva čebelarskih društev, prijateljev, sorodnikov in kmetijskega ministrstva. Vsega tega brez njih ne bi dosegli, je bil prepričan.    Predsednik ČZS, ki že 11 let vodi tp organizacijo in v domači Žirovnici gospodari s 500 čebeljimi panji, je prepričan, da bo Slovenija 20. maja, ko bomo letos prvič praznovali Svetovni dan čebel, dokazala tako doma kot v tujini, da je Slovenija zelena dežela, dežela odličnih ljudi in predvsem to, da znamo Slovenci stopiti skupaj. Svetovni dan čebel je povezal Slovence in svet in na to smo lahko ponosni, je še dodal. Predlagatelja odlikovanja sta bili občini Ivančna Gorica in Zagorje. Foto: arhiv ČZS    

Posebne pomoči za odpravo decembrskega vetroloma ne bo

Kar nekaj bralcev nas je klicalo na to temo. Kot so nam sporočili iz kmetijskega ministrstva, za odpravo posledic vetroloma, ki je zlasti na Kočevskem, Postojnskem in Koroškem med 11. in 13. decembrom lani poškodoval 2,2 milijona m3 drevja (90 % so to bili iglavci), ne bo sprejet poseben zakon. To tudi pomeni, da oškodovanci ne bodo deležni posebnih državnih pomoči, kot so jih na primer sadjarji in vinogradniki po pozebi letos za škodni dogodek lani oziroma lani za pozebo leta 2016. Ne bodo deležni niti odškodnin za poškodovane nepremičnine, saj je te mogoče zavarovati. Kot je znano, je bil v zvezi z vetrolomom sprejet le Zakon o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov. Zakon določa dodatne ukrepe v zvezi s tem kot pomoč prizadetim lastnikom gozdov. Bodo pa oškodovanci, med drugim vsebuje zakon, lahko uveljavljali le zmanjšanje ali dopis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete iz Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane.

Sadjarstvo

pred 5 dnevi
Vse bi bilo vredu, če ne bi bilo uvoza
Prva spomladanska tržna vrtnina na Dolenjskem je solata kristalka, ki jo običajno pobirajo že aprila, letos pa se z ...
(0)
May 20, 2018
Vrednost odkupa kmetijskih pridelkov na medletni ...
V državni statistiki (Statistični urada RS) ugotavljajo, da je bila vrednost marca letos odkupljenih kmetijskih ...
(0)
May 15, 2018
Na svetu je vedno več ljudi, pridelava hrane pa ...
Čez nekaj desetletij bo na zemlji že 10 milijard ljudi, zato bo potreba po hrani še večja. O izzivih pri ...
(0)
May 11, 2018
Na svetu je vedno več ljudi, pridelava hrane pa ...
Na svetu je vse več ljudi, čez nekaj desetletij naj bi nas bilo že 10 milijard, zato bo potreba po hrani večja. O ...
(0)
May 06, 2018
Divji ples narave se je (že) začel
Priznati je treba, da je od vseh nevolj vajene kmete neurje, ki je pustošilo konec minulega tedna na severovzhodu ...
(1)
May 04, 2018
Divji ples narave se nadaljuje
Potem, ko je velik del osrednjega in vzhodnega dela Prekmurja v sredo zvečer zajelo močno deževje s točo, smo tega ...
(0)
May 02, 2018
Huda ura nad Prekmurjem
Osrednji del Prekmurja je danes med 18. in 20. uro zajel nepričakovano močno deževje. Slednje je bilo sicer za ...
(1)
May 01, 2018
Prvemu slovenskemu čebelarju medalja za zasluge
 Včeraj, 30. aprila je Borut Pahor, predsednik države, v Predsedniški palači podelil več državnih ...
(0)
Apr 25, 2018
Posebne pomoči za odpravo decembrskega vetroloma ...
Kar nekaj bralcev nas je klicalo na to temo. Kot so nam sporočili iz kmetijskega ministrstva, za odpravo posledic ...
(0)
Apr 19, 2018
Kmetijstvo, motociklizem, kolesarstvo, poroka, ...
V petek bo na posestvu Gostilne pri Japu v Šentvidu pri Stični potekal Vseslovenski sejem – pomlad 2018, ...
(0)
Apr 19, 2018
Kadmij v kmetijskih rastlinah
V organizaciji Alumni kluba Agronomskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani je nedavno potekala tematska ...
(0)
Apr 19, 2018
Nove določbe v verigi preskrbe s hrano bo ...
Ta teden je začela veljati novela zakona o kmetijstvu, ki daje podlago za ustanovitev čebelarske akademije, ...
(0)