16:34

Žetev na Radgonskem se šele prav začenja

13:02

Izžrebani nagrajenci akcije NOVI NAROČNIKI

11:51

Povprečna letina krompirja

11:38

Nejc Dolenc s kmetije Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici

11:37

Dan krompirja

SADJARSTVO

Tehnične možnosti za varstvo visokih sadnih dreves

16.07.2019

preberi več

Za preprečevanje goljufivih praks

16.07.2019

preberi več

Včeraj spet klestilo na širšem Ptujskem

14.07.2019

preberi več

Škoda po toči v Podravju: V kmetijstvu prizadetih več kot tri tisoč hektarjev

13.07.2019

preberi več

Severovzhodu kar se toče tiče doslej prizanešeno

6.07.2019

preberi več

Po dolgih letih dosežen dogovor o odkupni ceni pšenice

  Na današnji pogajanjih deležnikov v žitni verigi o odkupni  ceni zlatega zrnja ob letošnji žetvi v podjetju Mlinopek v Murski Soboti je bil med pridelovalci in mlinarji dosežen dogovor. Pogajalci prvih so bili kljub temu zadržani,  rekoč da bo to morda držalo samo tako dolgo, dokler ne bo dejansko  stekla žetev tega z okrog 28 tisoč hektarji najpogostejšega krušnega žita v državi in se bo pokazala dejanska kakovost zlatega zrnja. Kljub temu, da se napoveduje količinsko in kakovostno dobra letina, se lahko zlasti kar zadeva kakovost ob pogostejših padavinah, katerim smo priča že med žetvijo ječmena in se njegovo spravilo se prav zato še ni zaključilo, dejansko stanje hitro poslabša. Zato je precej naivno razglašati, da bodo letos slovenski pridelovalci za pšenico dobili veliko  več kot lani. Morda na račun višjih količin, pa tudi nekoliko višjih cen, o kakovosti pa je – kot rečeno, nehvaležno govoriti, saj se lahko hitro vse obrne na glavo.   Danes dogovorjena cena pšenice najvišje kakovosti je namreč po toni res 185 €, vendar ob kakovostnem parametru nad 15 % beljakovin! To pa so v preteklosti dosegali le najboljši pridelovalci, ki so opravili še več agrotehnike, kakor pa je potrebna za najkakovostnejši pridelek. Tej pšenici mlinarji ne pravijo splošno znani  - in že ob konec leta 2010 podpisanega Dogovora o boljšem delovanju slovenske žitne verige kakovostni razred A, pač pa o pšenici »premium«, kar je novost, ki so jo slovenski mlinarji uvedli že pred nekaj leti. Za tono pšenico razreda A (nad 14 % beljakovin) bodo mlinarji in drugi odkupovalci  kmetom ob letošnji žetvi priznali 175 € (lani se je ta cena gibala med 165 in 175 €/t), dogovorjena cena za pšenico razred B1 (nad 12,5 % beljakovin)  je v razponu od 155 do 165 € (lani od 150 do 150 €), B2 razreda (11,5 % beljakovin) med 150 in 155 €  (lani od 140 do 145 €/t) ter za krmno pšenico 140 € (enako kot lani). V povprečju gledano so se letošnje odkupne cene v primerjavi z lanskimi v povprečju zvišale za 10 €/t. Potrebno bi bilo narediti analizo, koliko pšenice je bilo v preteklih letih s stopnjo beljakovin nad 15 % in šele tedaj reči, kdo se je dejansko danes dobro izpogajal za ceno. S tem podatkom nihče od mlinarjev noče javno operirati, a poznavalci pravijo, da več kot petina vseh količin razreda A ni prestopila 15-odstotnega praga beljakovin. Od omenjenih cen je potrebno odšteti še stroške analize oz. prevzema, ki bremeni pridelovalca in je bil lani po vzorcu glede na količino oddanega pridelka od 5 do 33,55 €, nekateri so ga obračunavali v  razponu od 3 do 5 €/t. So pa bili tudi redki odkupovalci, ki tega stroška sploh niso obračunavali. Glede na lansko odkupno ceno precej spodbudnimi letošnjimi finančnimi obeti pa to še ne zagotavlja, da se bo trend setve krušne pšenice spet obrnil navzgor in dosegel 34 tisoč nektarjev in več, katerim površinam smo bili priča pred nekaj leti. Lani jeseni so namreč kmetje in drugi pridelovalci prvič imeli možnost za setev pivovarskega ječmena, katerega odkupna cena – 190 €/t, je bila znana že ob setvi.  

Prilogi Spodnje Podravje na pot

Čeprav desetletje v kakršnem koli razvoju ne pomeni praktično nič, se je od leta 2010, ko smo na pot pospremili prvo regijsko prilogo z naslovom Spodnje Podravje – mimogrede: to sredo bo pred vami  že četrta, veliko tega spremenilo. Z gotovostjo trdimo, da na boljše. To bi nam priznal tudi marsikateri umni in kreativni kmetovalec s tega območja. K temu je  precej pripomogla tudi iztekajoča se sedemletna finančna perspektiva oziroma programsko obdobje  (2014-2020), ki je bilo (tudi) na področju kmetijske politike zlasti za kmete v ravninskem delu zelo prijazno. Veliko kmetij se je v njej našlo, tudi tisti na vodovarstvenih območjih. Za gričevnate v Slovenskih goricah in zlasti v Halozah, kjer so zaman upali na poseben razvojni zakon, nekoliko manj. A rejci živali na teh območjih  – govedi in prašičev, so lahko s finančnimi spodbudami različnih programov relativno zadovoljni. Tudi ob pomoči kar nekaj razvojnih projektov mali človek iz Haloz ni čisto pozabljen.  A je to dovolj?

Prvi in pogumen pridobi zmeraj nekaj več

Ekološka kmetija Kastelic iz Malega Vrha pri Mirni Peči na Dolenjskem je širše med kupci v Sloveniji znana predvsem po ekoloških jabolkih in izdelkih iz žit, v strokovnih krogih pa po strokovnosti in pogumu Alojza Kastelica, ki je živinorejsko kmetijo preusmeril v ekološko sadjarstvo in poljedelstvo. Več v 26. številki Kmečkega glasa. 

Mokrota povzroča velike težave

Velike količine padavin v maju so močno nasičile tla z vodo, ki zastaja na površini njiv, travnikov ter "duši" kmetijske posevke. Še do osušitve bo ovirana nadaljnja agrotehnika poljščin, kot je okopavanje, osipavanje, dognojevanje, marsikje je zaostala setev koruze, oljnih buč, soje ter izvajanje varstva posevkov pred boleznimi, škodljivci in pleveli. Posevki žit so polegli, zato bo slaba kakovost žit, otežena žetev ter manjši pridelki. Travnike je marsikje nemogoče kositi, trava je ostarela, kvaliteta sena in silaže bosta zaradi tega slabše kakovosti. Težave so v sadjarstvu in še večje v zelenjadarstvu. Več preberite v Kmečkem glasu

Sadjarstvo

pred 11 urami
Tehnične možnosti za varstvo visokih sadnih ...
Varstvo rastlin je eno najbolj zahtevnih delovnih postopkov v trajnih nasadih. Škropljenje je potrebno ...
(0)
pred 13 urami
Za preprečevanje goljufivih praks
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ...
(0)
pred 2 dnevi
Včeraj spet klestilo na širšem Ptujskem
Širše območje tega najstarejšega slovenskega mesta je že tretjič v enem tednu ...
(0)
pred 3 dnevi
Škoda po toči v Podravju: V kmetijstvu ...
Še nekaj dni pred močnim viharjem z dežjem in točo, ki je v širokem pasu  ob reki Dravi divjalo ...
(0)
Jul 06, 2019
Severovzhodu kar se toče tiče doslej ...
Čeprav glede pogostosti neviht s hudimi nalivi in točo letošnje poletje ni izvzeto niti območje severovzhodne ...
(0)
Jul 04, 2019
Po dolgih letih dosežen dogovor o odkupni ceni ...
 Na današnji pogajanjih deležnikov v žitni verigi o odkupni  ceni zlatega zrnja ob letošnji ...
(1)
Jun 30, 2019
Prilogi Spodnje Podravje na pot
Čeprav desetletje v kakršnem koli razvoju ne pomeni praktično nič, se je od leta 2010, ko smo na pot ...
(1)
Jun 27, 2019
Prvi in pogumen pridobi zmeraj nekaj več
Ekološka kmetija Kastelic iz Malega Vrha pri Mirni Peči na Dolenjskem je širše med kupci v ...
(0)
Jun 04, 2019
Mokrota povzroča velike težave
Velike količine padavin v maju so močno nasičile tla z vodo, ki zastaja na površini njiv, travnikov ter ...
(0)
May 28, 2019
Začetek sadjarstva z novim nasadom marelic
Danijel Zavnik se je pred leti odločil, da bo majhno mešano živinorejsko kmetijo usmeril v sadjarstvo. Prva ...
(0)
May 17, 2019
Umrl je dr. Alojz Slavič
 Včeraj zjutraj je v 79-letu  nepričakovano preminil prekmurski akademik dr. Alojz Slavč iz Radencev. Bil ...
(0)
Apr 23, 2019
Čas je za spremembe
Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave je tokratni občni zbor s strokovnim posvetom pripravilo na ...
(0)