12:46

Mlada kmetica je Brigita Petek, mladi gospodar pa Uroš Hovnik

12:40

Kmetje so opravili veliko pionirskega dela

10:17

Del jesenske knjižne bere

10:11

Grozdja je manj, a bolj kakovostno

09:57

Najboljša orača sta Filak in Pate

SADJARSTVO

Kulinarično doživetje v središču Ljubljane

13.09.2019

preberi več

Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje

20.08.2019

preberi več

Brez zadružništva ne bo šlo

13.08.2019

preberi več

Slovenija ne bo zverinjak

12.08.2019

preberi več

Šest šampionskih pijač

5.08.2019

preberi več

Se bo država zganila in v boju proti toči namesto zavarovalnic zaščitila kmete?

Na torkovi izredni seji ptujske območne enote KGZS, ki je bila namenjena posledicam neurij s točo, ki je območje KGZ Ptuj med 3. in 13. julijem prizadela kar trikrat. Po zadnjih ocenah, ki jih je predstavil direktor KGZS Zavod Ptuj Andrej Rebernišek, je bilo na območju njenih izpostav Ptuj, Slovenska Bistrica in Lenart prizadetih kar 10.569 ha kmetijskih površin, ocenjena škoda pa presega 11,12 milijona evrov. Razmerje prizadetosti površin do 40 % in od 40 do 100 % je skoraj enako. Po območjih je bilo najbolj na udaru območje Ptuja s kar 9.400 prizadetimi hektarji in 9,838.652 € škode.  Največja škoda je bilo na posevkih pšenice in oljne ogrščice, ki so bili že med žetvijo, na koruzi, v trajnih nasadih, na oljnih bučah, vrtninah na prostem in na drugih krmnih rastlinah. Kot je bilo izpostavljeno v nadaljevanju, je zaradi vse večje pogostosti takšnih neurij nujna okrepitev protitočne obrambe, bodisi z nekoč učinkovitimi protitočnimi raketami, bodisi z letali. Za slednjo za širše območje SV Slovenije zgolj z enim letalom skrbi Letalski center Maribor. Gre kar za 3.500 km2 veliko območje. Za primerjavo: v Avstriji za več kot pol manjše območje skrbi kar pet letal. Kljub dvomom meteorološke stroke o učinkovitosti protitočne letalske obrambe ozirom posipavanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom, je bilo izpostavljeno, da le-to uspešno uporabljajo tako na Hrvaškem in v Avstriji. Zato svetniki s Ptujskega  predlagajo, naj se opravi primerjalna analiza tovrstna zaščite v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem, predvsem naj se preveri tudi vpliv njihove protitočne zaščite na vreme v Sloveniji. Svet KGZS OE Ptuj ob Vlade RS oziroma kmetijskega ministrstva nadalje predlaga tudi sprejem interventnega zakona za pomoč kmetijam po naravnih nesrečah v letu 2019, aktivira ukrep »de minimis« za v letošnjem letu zaradi neurij najbolj prizadete kmetovalce; dvig  sofinanciranja zavarovalnih premij na maksimalni nivo, ki jih dopuščajo predpisi EU; zmanjšanje odbitne franšize za izplačilo odškodnin po toči prizadetih kmetijskih pridelkov na  največ 5% (sedaj je v povprečju 20 %). Sproži pa naj se tudi obravnava realnosti parametrov pri odkupu žit oziroma naj se ti izenačijo z drugimi državami članicami EU.  

Najvišje gojeni haskap

Ob vožnji na Rakitno pritegne pogled pod gozdnim robom na desni strani ceste velika zelena prevleka. Če pa se peljete ali greste skozi Žotov grič, pa boste videli še manjšo. Spodbudila vas bo, da se ustavite. Bojan Debevec z Rakitne vam bo z veseljem razložil, da tam gojijo haskap. Zmotili smo ga med klečečim obiranjem z rokavicami na rokah. V japonščini haskap pomeni rastlina za dolgo življenje in dober vid. Izhaja z japonskega otoka Hokaido, s katerega so Rusi med rusko-japonsko vojno pobrali sadike in jih posadili v Sibiriji. Haskap se zato imenujejo sibirske borovnice. Več o tem piše Stanislav Jesenovec v rubriki Iz naših krajev v 30. številki Kmečkega glasa (24. julij 2019).

Tehnične možnosti za varstvo visokih sadnih dreves

Varstvo rastlin je eno najbolj zahtevnih delovnih postopkov v trajnih nasadih. Škropljenje je potrebno optimizirati tako, da ob tem nastane čim manj zanašanja škropiva (drifta), nanos fitofarmacevtskih sredstev (FFS) pa mora biti kakovosten. Te zahteve oziroma težave so še bolj izrazite pri visokih sadnih drevesih. Med najvišja sadna drevesa sodijo orehi, vendar so tudi druge vrste lahko dokaj visoke (npr. češnje, kostanji, visokodebelne jablane itd.) V prispevku predstavljamo tehnične rešitve predvsem za škropljenje orehov. Po podatkih Statističnega urada smo imeli lani pri nas 378 ha (intenzivnih) nasadov oreha, kjer naj bi bilo dobrih 53 tisoč dreves. Povprečen pridelek je bil dve toni na hektar. Imamo pa tudi orehe v ekstenzivnih sadovnjakih. SURS za leto 2018 navaja 211.921 dreves, na katerih so pridelali 3922 ton orehov oziroma 18,5 kg orehov na drevo. Več o tem piše Tomaž Poje na 6. in 7. strani 29. številke Kmečkega glasa (17. julij 2019).

Za preprečevanje goljufivih praks

Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ter Inšpekcija RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), sta od aprila do julija skupaj opravili poseben nadzor nad sezonskimi prodajalci sadja in zelenjave. Namen skupnega sodelovanja UVHVVR in IRSKGLR in posledičnega skupnega posebnega nadzora je ugotavljanje morebitnih kršitev živilske zakonodaje pri prodaji sadja in zelenjave na stojnicah ter drugih prodajnih mestih. Oba organa v sestavi MKGP sicer redne in izredne nadzore vršita tekom celega leta. Posebna pozornost je bila namenjena preprečevanju goljufivih praks ter zavajanja potrošnikov z navajanjem napačnega porekla sadja in zelenjave, zlasti pri sezonskem sadju in zelenjavi, kot so jagode, češnje, breskve, marelice, šparglji, solata, itd. Preverjala se je tudi sledljivost, izvajanje dobre higienske prakse in skladnost splošnega označevanja ter označevanja kakovosti živil. Več o tem si preberite v 29. številki Kmečkega glasa (17. julij 2019).

Sadjarstvo

pred 4 dnevi
Kulinarično doživetje v središču Ljubljane
Že peto leto zapored so primorske zadruge in živilska podjetja v središču slovenske prestolnice ponujale jedi ...
(0)
Aug 20, 2019
Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje
Digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, hrana iz naše bližine, generacijska pomladitev, ...
(1)
Aug 13, 2019
Brez zadružništva ne bo šlo
Milan Unuk, podpredsednik SKS: »Sedanji zadružni sistem je preživet in pretog, zato bi bil nujno potreben ...
(3)
Aug 12, 2019
Slovenija ne bo zverinjak
Kmetom je prekipelo, saj skoraj ne mine dan, da rejnih živali na pašnikih ne napadejo divje zveri, predvsem ...
(1)
Aug 05, 2019
Šest šampionskih pijač
Mednarodna ocenjevanja kakovosti živil v okviru 57. Kmetijsko-živilskega sejma AGRA,  ki bo v Gornji Radgoni na ...
(0)
Jul 25, 2019
Se bo država zganila in v boju proti toči ...
Na torkovi izredni seji ptujske območne enote KGZS, ki je bila namenjena posledicam neurij s točo, ki je območje KGZ ...
(0)
Jul 23, 2019
Najvišje gojeni haskap
Ob vožnji na Rakitno pritegne pogled pod gozdnim robom na desni strani ceste velika zelena prevleka. Če pa se peljete ...
(0)
Jul 16, 2019
Tehnične možnosti za varstvo visokih sadnih ...
Varstvo rastlin je eno najbolj zahtevnih delovnih postopkov v trajnih nasadih. Škropljenje je potrebno ...
(0)
Jul 16, 2019
Za preprečevanje goljufivih praks
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ...
(0)
Jul 14, 2019
Včeraj spet klestilo na širšem Ptujskem
Širše območje tega najstarejšega slovenskega mesta je že tretjič v enem tednu ...
(0)
Jul 13, 2019
Škoda po toči v Podravju: V kmetijstvu ...
Še nekaj dni pred močnim viharjem z dežjem in točo, ki je v širokem pasu  ob reki Dravi divjalo ...
(0)
Jul 06, 2019
Severovzhodu kar se toče tiče doslej ...
Čeprav glede pogostosti neviht s hudimi nalivi in točo letošnje poletje ni izvzeto niti območje severovzhodne ...
(0)