13:29

Slovenska naložba v vinsko klet v Severn makedoniji

13:03

Izzivi in priložnosti multifunkcijskega upravljanja travišč

10:29

Povpraševanje po peninah še vedno v vzponu

19:31

Ptujske Dobrote vabijo

13:25

Zadovoljni z dolgoročnim sodelovanjem

TURIZEM NA PODEŽELJU

Rez za osvežitev in pomladitev

17.04.2019

preberi več

LUŠTna razstava pirhov

13.04.2019

preberi več

EXPANO odprt

12.04.2019

preberi več

Pomurski sejem odpira letošnja sejemska vrata

3.04.2019

preberi več

MLADE JE O VINU POTREBNO IZOBRAŽEVATI

28.03.2019

preberi več

Vsak razvojni korak je povezan z naložbami

V Marezigah v slovenski Istri so nekateri zaselki dobili ime po najpogostejšem priimku tamkajšnjih prebivalcev, ki so so vsi v sorodu npr. Babiči in Plahuti, odkoder izvira tudi ta slovenski priimek in družina vinogradnika in sadjarja Deana Plahute. Na srednje veliki mešani kmetiji Plahutovi že vsaj 300 let obdelujejo trte in oljke, predstavi Dean ponosno s fotografijami prednikov v roki. Pradedek je bil kot mladenič že pred letom 1900 v avstro-ogrski mornarici in kasneje vojak v 1. svetovni vojni, dedek v italijanski vojski. Vse generacije so imele na srečo potomce in niso razmišljale o tem, da bi se izselile.  Dean je kmetijo prevzel od mame Odile in očeta Klavdija, ki sta kot edina generacija doslej kmetovala ob službi in si zgradila novo hišo v središču vasi, saj je bila 200 let let stara kamnita istrska hiša za vse v njej pretesna. Dean pa se je kot pravi Istran spet vrnil k tradiciji prednikov in živi samo od kmetovanja, ki je zanj lep in zahteven poklic s prednostmi, saj lahko sam pridela zdravo hrano za vso družino in se posveti otrokoma Martinu in Katarini, medtem ko je žena Alenki v službi. Po osnovni šoli se izobraževal za pomorskega elektronika na Srednji pomorski šoli v Portorožu, zato njegova prva poklicna izbira nič ni kazala na to, da bo postal leta 1996 prvi ekološki kmet v slovenski Istri in član prvega Društva slovenskih ekoloških kmetov Slovenije. Več v 12. številki Kmečkega glasa. 

Konkurenčno kmetijstvo in trajnostna lokalna oskrba

Kot poroča Duška Jurinec z občine Pesnica, je v torek v tamkajšnji večnamenski kulturni dvorani v okviru projekta FLAGSHIP PRODUCTS, ki je sofinanciran s strani Evropske unije, Evropskega sklada za regionalni razvoj, programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija–Avstrija 2014-2020, Zavod za inovativnost in podjetništvo v sodelovanju s pesniško občino in KGZS-Zavod Maribor, izvedel delavnico in posvet o pomenu inovativnosti in podjetništva na podeželju ter zagotavljanja trajnostne lokalne oskrbe. Dogodka so se kot gostje udeležili  mag. Miran Mihelič, v.d. generalnega direktorja Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), mag. Andrejka Majhen, vodja kabineta ministrice za kmetijstvo dr. Aleksandre Pivec, poslanec Državnega zbora RS Marijan Pojbič in drugi. Med njimi je bilo tudi več županov in predstavnikov občin z območja Podravja ter več kot 80 udeležencev iz kmetijskih gospodarstev, podjetij in javnih zavodov. »Projekt gradi na izjemnem pomenu strateškega in izvedbenega povezovanja turizma, kmetijstva, razvoja podeželja in gastronomije, ki je v projektu zastavljeno skozi razvoj vodilnih regijskih produktov in ustvarjanju trajnostnih učinkov ponudbene edinstvenosti in odličnosti,« pojasni Jurinčeva. Prav z namenom, da bi še posebej izpostavili njegovo trajnostno vključevanje v politike razvoja podeželja, je bil organiziran omenjeni posvet v okviru delavnice na temo inovativnosti in podjetništva na podeželju. Miran Mihelič je nanizal  novosti na področju aktivnosti Agencije, povezanih z izzivi trajnostne lokalne oskrbe v Sloveniji ter podporne ukrepe Agencije in kmetijskega ministrstva pri spodbujanju konkurenčnosti kmetijstva. Župan Občine Pesnica mag. Gregor Žmak je v nadaljevanju izpostavil razvojne izzive podeželja v občini, dr. Stane Klemenčič, direktor KGZ Maribor je govoril o pomenu lokalne oskrbe s hrano, dr. Matjaž Turinek z ekološke kmetija in izobraževanja »Zlate misli« je predstavil izkušnje ekološkega in biodinamičnega kmetovanja, Tanja Senekovič iz Štajerskega tehnološkega parka pa je v svojem prispevku poudarila pomen prenosa znanja o inovativnosti in konkurenčnosti v kmetijstvu kot podjetniški priložnosti za mlade. Pred predstavitvijo sodelujočih ponudnikov, ki so predstavili svoje produkta, izpostavili vlogo in pomen lokalne oskrbe s hrano, izdelki in surovinami (domačija Truntič iz Pesnice, Turistično društvo Ovtar iz Jarenine, DKŽ Jakob, ekološka kmetija Srečko Šumenjak iz Jakobskega Dola, kjetija in sirarstvo Metz iz Pesnice, kmetija Vajngerl Hameršak iz Jakobskega Dola, Sadjarski center Maribor, izletniška kmetija Puša iz Jarenine ter kmetiji Kranvogel iz Dragučove in  Repič iz Pernice) sta Janja Viher in Marko Kac iz Zavoda za inovativnost in podjetništvo nanizala še aktualne dejavnosti zavoda na področju inovativnosti, podjetništva in razvoja produktov podeželja, lokalnih oskrbovalnih verig in medgeneracijskega prenosa znanja ter izgradnje pametne platforme InnoRural za trajnostno lokalno oskrbo.

Na pomurski salamiadi 59 salam

V organizaciji TD Radenci je v tem zdraviliškem kraju letos potekala že 23. Pomurska salamiada. Na njej je sodelovalo 45 izdelovalcev domačih salam z 59 vzorci. Organizatorje veseli, da je bilo med tekmovalci 11 novih imen. Po nepisanem pravilu se bodo lahko slovenskega finala salamiad, ki bo 11. maja v Šmarjeti, iz tega območnega tekmovanja udeležilo šest salamarjev, lastnikov 10 %  najvišje ocenjenih vzorcev. Letos je prvak pomurske salamiade postal Viktor Zemljič iz Boračeve pri Radencih.  Več v Kmečkem glasu.  

Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi čakalo samo še okrog 250 kmetijskih gospodarstev

Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in izplačila za ukrepe skupne kmetijske politike (neposredna plačila in plačila v okviru programa razvoja podeželja), odločb ni dobilo samo za 0,4 % vseh upravičencev (od skupno izdanih 56.500 zahtevkov ali 99,6 % vseh, mora Agencija – tako so nam zatrdili, izdati odločbe le še za okrog 250 zahtevkov).  Dodajajo, da pri tem ni prihajalo do nobenih posebnih zamikov. Doslej odločbe kmetijska gospodarstva v večini niso prijela zaradi specifičnih razlogov, zaradi katerih jim izdaja odločbe še ni mogoča (smrt nosilca kmetijskega gospodarstva, neurejen transakcijski račun, nezaključeni postopki dedovanja,…). »Odločbe v teh primerih Agencija izdaja sproti oz. takoj, ko so odpravljeni posamezni specifični razlogi, ki onemogočajo izdajo odločbe.«   Več v Kmečkem glasu.

Turizem na podeželju

Apr 17, 2019
Rez za osvežitev in pomladitev
Zgodnja pomlad je najprimernejši čas za rez okrasnih grmovnic. Če bi te rastline kar pustili brez rezi, bi bile ...
(0)
Apr 13, 2019
LUŠTna razstava pirhov
Množici velikonočnih razstav so se letos prvič pridružili tudi v podjetju Paradajz iz Renkovcev v Prekmurju, ki so ...
(0)
Apr 12, 2019
EXPANO odprt
 Danes so na obrežju Soboškega jezera oz. gramoznici ob Bakovski cesti v Murski Soboti uradno odprli ...
(0)
Apr 03, 2019
Pomurski sejem odpira letošnja sejemska vrata
 Prihodnji konec tedna – od petka, 12. do nedelje, 14. aprila bosta na sejmišču Pomurskega sejma v ...
(0)
Mar 28, 2019
MLADE JE O VINU POTREBNO IZOBRAŽEVATI
V središču Ljubljane je v klubu Top Six potekal 27. marca 4. festival Vinus, kjer se je z vinom seznanjala ...
(0)
Mar 20, 2019
Vsak razvojni korak je povezan z naložbami
V Marezigah v slovenski Istri so nekateri zaselki dobili ime po najpogostejšem priimku tamkajšnjih ...
(0)
Mar 13, 2019
Konkurenčno kmetijstvo in trajnostna lokalna ...
Kot poroča Duška Jurinec z občine Pesnica, je v torek v tamkajšnji večnamenski kulturni dvorani v ...
(0)
Mar 11, 2019
Na pomurski salamiadi 59 salam
V organizaciji TD Radenci je v tem zdraviliškem kraju letos potekala že 23. Pomurska salamiada. Na njej je ...
(0)
Feb 13, 2019
Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi ...
Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in ...
(1)
Feb 13, 2019
ALMO je najbolj priljubljena avstrijska govedina ...
Kmetovanje na hribovskih območjih zamira po celi Evropi, zato je potrebno najti za ohranjanje kmetij dodatne ...
(0)
Feb 08, 2019
Prešeren v Tešanovcih je bil zopet prešeren
Današnji 16. Prešernov pohod je v Tešanovce pri Moravskih Toplicah v duhu tradicije zadnjih let ...
(0)
Jan 28, 2019
Po državnem ocenjevanju: Jemo vse boljše ...
Potrditev, da kruh ne naredi mora, temveč roka, so tudi rezultati nedavnega tradicionalnega ocenjevanje kruhov, peciva, ...
(1)