08:57

Glasujte za Košno u snežet, da postane najboljši evropski projekt!

15:25

Zdaj je čas za prijavo na tekmovanje za mlado kmetico in gospodarja leta 2019

12:15

Prireja na zelenih travnikih pod Nanosom

11:48

Gornjeradgonski govedorejci kar v Bruselj

14:43

Aromatični čemaževi listi

TURIZEM NA PODEŽELJU

Vsak razvojni korak je povezan z naložbami

20.03.2019

preberi več

Konkurenčno kmetijstvo in trajnostna lokalna oskrba

13.03.2019

preberi več

Na pomurski salamiadi 59 salam

11.03.2019

preberi več

Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi čakalo samo še okrog 250 kmetijskih gospodarstev

13.02.2019

preberi več

ALMO je najbolj priljubljena avstrijska govedina (Ohranjanje območij z omejenimi dejavniki v Avstriji 4)

13.02.2019

preberi več

Prešeren v Tešanovcih je bil zopet prešeren

Današnji 16. Prešernov pohod je v Tešanovce pri Moravskih Toplicah v duhu tradicije zadnjih let privabil veliko število pohodnikov od blizu in daleč. Najdlje iz okolice Nove Gorice, najštevilčnejši pa so bili pohodniki iz Višnje Gore na Dolenjskem, s katerimi so domači gasilci - eni od (so)organizatorjev tudi letošnjega pohoda (ob njih še kulturno-turistično, športno in mladinsko društvo) leta 2017 podpisali listino o prijateljstvu.  V polni pohodniški opremi jih je iz Dolenjske v prekmursko ravnico in gričevnate obronke Goričkega korake prišlo merit kar 25. 12 kilometrov dolge poti z izhodiščnima točkama pred domčim vaško-gasilskim domom in po okoliških krajih, se je skupaj udeležilo nekaj manj kot 250 pohodnikov. Najmlajša na pohodu je bila 9-letna Melita Rus iz Višnje Gore, najmlajša med fanti 11-letni domačin Luka Valentin Grabar in 12-letni Žiga Čarni iz Moravskih Toplic; najstarejša pa Višnjanka Cilka Groznik in Martin Horvat iz sosednjih Ivancev. Oba sta letnik 1940. Dodana vrednost pohoda je bil tudi letos spontan kulturni program, ki ga pripravijo kar pohodniki sami. Tudi letos je pohod minil v prijetnem zgodnjem spomladanskem vremenu, ko je udeležence proti koncu začelo greti tudi sonce. Več v  reportaži v eno od prihodnjih številk Kmečkega glasa.

Po državnem ocenjevanju: Jemo vse boljše pekovske izdelke

Potrditev, da kruh ne naredi mora, temveč roka, so tudi rezultati nedavnega tradicionalnega ocenjevanje kruhov, peciva, keksov, testenin in slaščic, ki je letos že 19. letno potekalo pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije delujoče Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) oziroma njena Sekcija za pekarstvo. Med 178 ocenjenimi izdelki jih je  bilo namreč z odlično kakovostjo potrjenih kar 156. Na četrtkovi podelitvi so zlata priznanja podelili  92 vrstam kruhov, 25 pekovskega peciva, 21 finega pekovskega peciva, 10 testenin, šestim vrstam slaščic in dvema vrstama piškotov. 5-članska komisija, ki jo je tudi letos vodil dr. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta Ljubljana, Oddelek za živilstvo), je tradicionalno ocenjevala zunanji videz izdelkov, lastnosti skorje in sredi­ce ter vonj in okus.   Med najuspešnejšimi na letošnjem ocenjevanju so bili zopet v Žitu Ljubljana, ki so z matično in štirimi proizvodnimi centri oz. pekarnami osvojili kar 39 zlatih odličij (lani 34), družba Don Don oz. Pekarna Grosuplje je osvojila 36 zlatih (lani 28), ajdovski Mlinotest 24 (lani 18), Pekarna Pečjak iz Škofljice in Hlebček iz Pragerskega po 11, Pekarna Špar Ljubljana 10, Industrijska pekarna Mercator 6, Pekarna Blatnik iz kraja Videm Dobrepolja 5 zlatih priznanj,  in tako naprej. Z zlatimi odličji so bili nagrajeni še  Pekarna Geršak iz Celja, Pekarna Ptuj, družbe Soel iz Velenja, Mlinopek iz Murske Sobote, Mlinarjev sin Lidija Rotar s.p., Izlake in slaščičarna Conditus iz Bleda.  Po že uveljavljeni praksi bodo odlični pekovski izdelki tudi letos razstavljeni na kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni (od 24. do 29. avgusta), v pokušino pa bodo na voljo na Festivalu odličnih pekovskih izdelkov 25. maja Ljubljani na Pogačarjevem trgu.

Prihodnost je v majhnih, neodvisnih kmetijah

Kako ohranjajo hribovske kmetije v Avstriji v praksi, nam predstavijo na kmetiji Ebenbauer v Windhagnu, v dolini reke Ybbs na zgornjem robu Spodnje Avstrije. Kmetija je v bližini romarske bazilike Sonntagberg, širše pa so ti kraj znani po železarski preteklosti.Na dvorišču kmetje Ebenbauer na 685 metrih nadmorske višine nas poleg črede krav in pogleda na slikovito pokrajino, kjer so hribi prepredeni z mrežo naravnih meja, ki ločijo eno kmetijo od druge, pričaka gospodar Gottfried.  Več v Kmečkem glasu št. 4.   

Razvoj turizma na podeželju na Balkanu

Na Fakulteti za turistične študije – Turistici, Univerze na Primorskem (UP FTŠ Turistica), so med 21. in 23. avgustom gostili mednarodni sestanek projekta Erasmus+:  »LANDS: Next destination Balkans: agritourism landscapes development«. Namen projekta je pospeševanje razvoja agriturizma oz. turističnih kmetij na Zahodnem Balkanu, še posebej v Srbiji in Bosni in Hercegovini. Trenutno poteka  analiza stanja,oblikovali  bodo različne mehanizme, kot so usposabljanja in delavnice za zagotovitev ustreznih informacij vsem deležnikom turizma na podeželju. Sodelujoči raziskovalci na projektu na  UP FTŠ Turistice so Peter Kopić, dr. Aleš Gačnik in dr. Simon Kerma. V prvem delu sestanka so predstavili primere dobrih praks iz Slovenije, predvsem slovenske Istre, s predstavitvijo destinacije Portorož-Piran in njenim razvojem turizma na podeželju (Turistično združenje Portorož, direktor, mag. Igor Novel), sledila je predstavitev čezmejnega projekta »HINT-LAB« Pospeševanje podjetništva v turizmu na podeželju« (vodja projekta: mag. Tina Kociper, predstavil: dr. Gorazd Sedmak), nato predavanje z naslovom: »Ekološko kmetijstvo v slovenski Istri s fokusom na turizem« (predsednik ekološke zadruge Zemlja & Morje, g. Dane Podmenik), na koncu pa še predstavitev dobrih praks podjetnice in inovatorke v turizmu, ge. Mateja Hrvatin Kozlovič, ki je predstavila turistična zadrugo Zakladi Istre z.o.o., Hiške slovenske Istre in produkt Istrski zajtrk.V drugi polovici sestanka  je potekala razprava in delavnice o izbiri, oblikovanju in standardizaciji različnih usposabljanj za zagon in vodenje turistične kmetije. Projektni partnerji so si ogledovali primere dobrih praks turističnih kmetij Slovenske Istre – predstavljen je bil zgodovinski in poslovni razvoj številnih turističnih kmetij, nato je sledil ogled po posamezni kmetiji in predstavitev storitev in proizvodov ter diskusija med projektnimi partnerji. Vodilni koordinator projekta dr. Nebojša Zlatković (College of agriculture and food production, Prokuplje, Srbija) je povedal, da »projekt LANDS financira Evropska komisija (Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, ERASMUS +). V realizaciji sodeluje 15 institucij iz 6 držav (Srbija, Bosna in Hercegovina, Slovenija, Romunija, Slovaška, Grčija). Skupna vrednost projekta je 780.854 EUR, izvaja pa se v obdobju 2017-2020. Glavni cilj je povezati kmetijstvo in turizem ter ozaveščanje o pomenu razvoja agriturizma oziroma krepitev zmogljivosti v visokem šolstvu, tako da ima bolj dejavno vlogo pri razvoju družbe, ki si prizadeva izboljšati kakovost življenja na podeželju prek razvoja ruralnega gospodarstva.« Dr. Simon Kerma, raziskovalec na projektu, je dodal: »Projekt LANDS je v osnovi namenjen razvoju turizma na kmetijah v Bosni in Hercegovini in Srbiji. Dejstvo je, da so v omenjenih državah šele v začetni fazi vzpostavitve bolj sistematične in organizirane ponudbe v tem segmentu ruralnega turizma, zato je glavni namen snovalcev projekta povsem razumljiv: pripraviti strokovne podlage in konkretne vsebine ter oblikovati program usposabljanja tako inštruktorjev kot tudi zainteresiranih ponudnikov na podeželju Srbije in BIH. Vloga UP FTŠ Turistice v tem projektu je – podobno velja tudi za ostale tri partnerice iz držav EU – predvsem konzultativna, kar pomeni prenos znanja in izkušenj s področja agriturizma iz domačega okolja. V Sloveniji so turistične kmetije, nad katerimi bdita Združenje turističnih kmetij (ZTKS) in Slovenska turistična organizacija (STO), s svojo ponudbo gotovo na precej višji ravni kot v BIH in Srbiji. Kljub temu smo mnenja, da bodo končni rezultati projekta (zlasti program strokovnega usposabljanja) lahko zelo zanimivi in uporabni tudi za načrtovalce razvoja turizma na kmetiji pri nas.«  

Turizem na podeželju

pred 3 dnevi
Vsak razvojni korak je povezan z naložbami
V Marezigah v slovenski Istri so nekateri zaselki dobili ime po najpogostejšem priimku tamkajšnjih ...
(0)
Mar 13, 2019
Konkurenčno kmetijstvo in trajnostna lokalna ...
Kot poroča Duška Jurinec z občine Pesnica, je v torek v tamkajšnji večnamenski kulturni dvorani v ...
(0)
Mar 11, 2019
Na pomurski salamiadi 59 salam
V organizaciji TD Radenci je v tem zdraviliškem kraju letos potekala že 23. Pomurska salamiada. Na njej je ...
(0)
Feb 13, 2019
Na odločbe neposrednih plačil 2018 naj bi ...
Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ki je zadolžena za izdajo odločb in ...
(1)
Feb 13, 2019
ALMO je najbolj priljubljena avstrijska govedina ...
Kmetovanje na hribovskih območjih zamira po celi Evropi, zato je potrebno najti za ohranjanje kmetij dodatne ...
(0)
Feb 08, 2019
Prešeren v Tešanovcih je bil zopet prešeren
Današnji 16. Prešernov pohod je v Tešanovce pri Moravskih Toplicah v duhu tradicije zadnjih let ...
(0)
Jan 28, 2019
Po državnem ocenjevanju: Jemo vse boljše ...
Potrditev, da kruh ne naredi mora, temveč roka, so tudi rezultati nedavnega tradicionalnega ocenjevanje kruhov, peciva, ...
(1)
Jan 24, 2019
Prihodnost je v majhnih, neodvisnih kmetijah
Kako ohranjajo hribovske kmetije v Avstriji v praksi, nam predstavijo na kmetiji Ebenbauer v Windhagnu, v dolini reke ...
(0)
Jan 24, 2019
Razvoj turizma na podeželju na Balkanu
Na Fakulteti za turistične študije – Turistici, Univerze na Primorskem (UP FTŠ Turistica), so med ...
(0)
Jan 22, 2019
Vincenc, prvi reznik vinske trte
Danes, na dan sv. Vincencija, se po starem ljudskem izročilu, ko je zima na polovici, uradno prične z rezjo vinske ...
(0)
Jan 19, 2019
Skupna novembrska vrednost odkupa kmetijskih ...
Vrednost v novembru 2018 odkupljenih kmetijskih pridelkov je bila po podatkih državne statistike za skoraj 7 % nižja ...
(0)
Jan 18, 2019
Letos na sejmišču Pomurskega sejma trije sejmi
Minulo leto si je šest sejmov  s skupaj 2.330 razstavljavci iz 32 držav v štirih terminih na ...
(0)