12:46

Mlada kmetica je Brigita Petek, mladi gospodar pa Uroš Hovnik

12:40

Kmetje so opravili veliko pionirskega dela

10:17

Del jesenske knjižne bere

10:11

Grozdja je manj, a bolj kakovostno

09:57

Najboljša orača sta Filak in Pate

VINOGRADNIŠTVO

Kulinarično doživetje v središču Ljubljane

13.09.2019

preberi več

Na trgatvi vojvodinskega krokana

11.09.2019

preberi več

Prestrukturiranje počasno in različno po deželah

11.09.2019

preberi več

KOPOP in zakup

5.09.2019

preberi več

Vsaka generacija doda nekaj svojega

22.08.2019

preberi več

Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje

Digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, hrana iz naše bližine, generacijska pomladitev, inovativnost, znanje in povezovanje, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kmetijska tehnika za visoko učinkovitost in trajnostno kmetovanje ter ekološko kmetovanje bo AGRA 2019. ČZD Kmečki glas bo tudi letos v hali B z aktualnimi izvodi časopisa Kmečki glas, Revijo o konjih, revijo Moj mali svet in knjigami Založbe. Novinarji bomo spremljali strokovni program in druge obsejemske dogodke, sodelavci založbe pa bodo ponujali knjige, ki bodo na voljo po ugodnejši ceni - z 20 in več odstotnim sejemskim popustom, in številne knjižne novosti. Na sejmu bo že naprodaj priljubljeni Koledar Traktorji 2020, med novostmi pa Gojenje jagodičja, Lupinarji, Mlečni izdelki narejeni doma, Ta domače testenine, Prenova stanovanjskih stavb in Oves / Oats, ki bo predstavljena tudi v okviru Agrine kuhinje. Prav posebej bo predstavljena nova knjiga Ekološko kmetijstvo 1. del. Več preberite v Kmečkem glasu

Tudi klopotec zdravilca iz Precetincev naznanil prihajajočo jesen

  Čeprav jih ponekod postavljajo že na Anino oziroma Jakobovo konec julija, v večini še vedno ostaja tradicija, da jih s pregovornim namenom odganjanja lačnih kljunov ptic in drugih nadlog v vinogradih namestijo na praznik Marijinega vnebovzetja ali Velikega šmarna. Že stoletja so klopotci, ki prevladujejo na Štajerskem oziroma v vinorodni deželi Podravje (manj v deželi Posavje, na Primorskem pa jih skoraj ne najdemo) del slovenske kulturne dediščine in so to tradicijo od nas prevzeli tudi drugi, vinogradniško pomembnejše in razvitejše države.  Tudi  na Štajerskem, v Halozah, Prlekiji in Prekmurju velja običaj, da ima skoraj vsak vinogradnik, ki da kaj nase, v svojih goricah klopotec. Nekateri izmed njih pa celo tekmujejo v tem, kdo bo postavil večjega. Njegova postavitev v zadnjem času vse bolj postaja tudi turistična atrakcija in vse več je krajev, kjer ob postavitvah turistična, vinogradniška ali kakšna druga društva, ali pa kar vinogradniki sami, pripravijo pravo rajanje. Leseno napravo, narejeno iz kar petih vrst lesa (hrast, akacija, jesen, kostanj ali hruška in topola ali lipa), so med številnimi kraji, prepričani, da s svojim značilnim enakomernim klopotom, ki je lahko glede na hitrost vetra hiter ali pa počasen, odganja ptiče in vso drugo nadlogo - ponekod verjamejo, da tudi točo, tradicionalno postavili tudi v Precetincih v občini Ljutomer. Točneje – pri družini Filipič. Pri tem so tudi oni naznanili, da tudi v Prlekijo prihaja jesen, po drugi pa, da grozdje začenja zoreti in da prehaja v zadnjo fazo svojega ‘razvoja’.  Kot je povedal gospodar Stanislav Filipič, upokojeni magister  varnostnih ved in svetovno znani zdravilec-bioenergetik, je ob pomoči sodelavcev tudi letos lastnoročno na visokem lesenem drogu po delih sestavil klopotec. Na koncu pa je zanj na šaljivi način opravil še blagoslov.  Kraj Precetinci, slikovita gričevnata vasica v osrčju Prlekije, ki šteje le okoli 150 krajanov, je po zaslugi Filipiča poznan po Sloveniji in tujini. Zanj so slišali celo v ameriški Arizoni, od koder prihaja lokostrelec Brady Ellison, nosilec treh olimpijskih medalj, ki ga je Filipič tudi ozdravil športnih poškodb. Na svojo domačijo v središču vasi so Filipičevi na tradicionalno postavitev klopotca z druženjem povabili številne sorodnike, sosede, znance in prijatelje iz celotne Slovenije, s katerimi je Stanko v svoji dolgoletni policijski in sedaj, ko je v pokoju, tudi zdravilski karieri, stkal tesne prijateljske vezi. Ob njem in njegovih najbližnjih (žene Katice, sina Mitje z ženo Sandro in hčerko Kajo, hčerke Jasmine z možem Tadejem in hčerko Julijo), so bili tudi letos odlični gostitelji njegova mama Marija in brat Borut z družino.                  

Dve mladi prevzemnici na kmetiji Leber Vračko

Kmetija Leber Vračko iz Jedlovnika je s 50 hektarji zemljišč, čredo 55 molznic in še toliko mladega goveda, zanesljivo ena večjih v severnem delu Slovenskih goric, v občini Zgornja Kungota, dobra dva kilometra od vinogradniško utripajočega srca na Špičniku. Kmetija,ki izvira od leta 1795, je zdaj že bivšima lastnikoma Alenko in Ivanom Leber Vračko, naredilo velik razvojni preskok z naložbo v nov hlev in usmeritvijo v intenzivno prirejo mleka leta 2002, pridelava vina pa je dodatna dejavnost. Pred dvema letoma  je dobila kar dve mladi prevzemnici, predstavnici sedme generacije, sestri Katjo in Barbaro s partnerjema Gregorjem in Jernejem, oba sta že prevzela družinski priimek Leber Vračko.Več v prihodnji, 34. številki Kmečkega glasa. 

Brez zadružništva ne bo šlo

Milan Unuk, podpredsednik SKS: »Sedanji zadružni sistem je preživet in pretog, zato bi bil nujno potreben prenove. Da je zadruga kmetova, je fraza, pač pa bi moral zanjo odgovarjati z vsem svojim premoženjem in ne denimo samo s 300 € vloženega članskega deleža v njo. Zavedati se je potrebno, da kmetje dolgoročno brez zadrug ne bomo preživeli, saj so še tako veliki  posamezniki zunaj nje premajhni. Če bi imeli močan in povezan zadružni sistem, ko bi mleko ali živino prodajala eden ali dva subjekta, bi nekaj do mlekarn in mesarjev pomenili. Da temu ni tako, se vidi tudi pri uvozu mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev, kjer je zaradi naše slabe povezave na teh segmentih močno prisoten privatni kapital. Vsaka zadruga, ki propade, je tako kot bi propadla kmetija, zato je to za nas na terenu zelo boleče.«  

Vinogradništvo

pred 4 dnevi
Kulinarično doživetje v središču Ljubljane
Že peto leto zapored so primorske zadruge in živilska podjetja v središču slovenske prestolnice ponujale jedi ...
(0)
pred 6 dnevi
Na trgatvi vojvodinskega krokana
Sredi reke Tise, na Bisernem otoku v vojvodinskem  Novem Bečeju, uspeva avtohotna sorta grozdja muškat ...
(0)
pred 6 dnevi
Prestrukturiranje počasno in različno po ...
V slovenskem vinogradništvu in vinarstvu smo zadnja leta izvajali različne ukrepe kmetijske politike, toda ...
(0)
Sep 05, 2019
KOPOP in zakup
 Kar nekaj bralcev se je obrnilo na nas z vprašanjem, kdaj lahko kot nosilci kmetij  kmetijska ...
(0)
Aug 22, 2019
Vsaka generacija doda nekaj svojega
Tomaž Prinčič je vinar iz Kozane, je imel v Brdih med prvimi modri pinot. Na skoraj desetih hektarjih družinskega ...
(0)
Aug 20, 2019
Digitalizacija, inovativnost, znanje, povezovanje
Digitalizacija, podeželska mladina in mladi kmetje, hrana iz naše bližine, generacijska pomladitev, ...
(1)
Aug 18, 2019
Tudi klopotec zdravilca iz Precetincev naznanil ...
 Čeprav jih ponekod postavljajo že na Anino oziroma Jakobovo konec julija, v večini še vedno ostaja ...
(0)
Aug 14, 2019
Dve mladi prevzemnici na kmetiji Leber Vračko
Kmetija Leber Vračko iz Jedlovnika je s 50 hektarji zemljišč, čredo 55 molznic in še toliko mladega ...
(1)
Aug 13, 2019
Brez zadružništva ne bo šlo
Milan Unuk, podpredsednik SKS: »Sedanji zadružni sistem je preživet in pretog, zato bi bil nujno potreben ...
(3)
Aug 02, 2019
Pasji rep je sinonim za zelen
Brez burje ne bi bilo vipavskega vinogradništva, vendar pa ta spomladi lomi odganjajoče mladice vinske trte, in ...
(0)
Aug 02, 2019
ZALJUBLJEN V PINELO
Mitja Turk je mladi prevzemnik na kmetiji v  Erzelju v Vipavski dolini, ki je na trgu zadnja štiri leta z ...
(0)
Jul 23, 2019
Od dojilj do osmice
Na Krasu je vse manj mešanih kmetij z govedorejo, na kakršni dela Primož Kosmina iz Brja pri Komnu- in ne ...
(0)