23:05

Prelomna žetev, ki bo ugodna za obe strani. Bomo znali iz nje iztržiti kaj več?

09:02

Ob skrbi za rodovitna tla tudi lepi pridelki

14:17

Selanska rotunda v besedi

15:13

Zgorelo nekaj hektarjev pšenice med Bogojino in Filovci pri Moravskih Toplicah

13:21

Prosena čokoladna kaša s poletno čežano

ŽIVINOREJA

Prelomna žetev, ki bo ugodna za obe strani. Bomo znali iz nje iztržiti kaj več?

21.07.2019

preberi več

Nejc Dolenc s kmetije Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici

16.07.2019

preberi več

Izziv slovenske prašičereje

16.07.2019

preberi več

Je bil interventni zakon pripravljen zgolj za »mir v hiši«?

16.07.2019

preberi več

Domač kruh boljši od tujega

5.07.2019

preberi več

Po dolgih letih dosežen dogovor o odkupni ceni pšenice

  Na današnji pogajanjih deležnikov v žitni verigi o odkupni  ceni zlatega zrnja ob letošnji žetvi v podjetju Mlinopek v Murski Soboti je bil med pridelovalci in mlinarji dosežen dogovor. Pogajalci prvih so bili kljub temu zadržani,  rekoč da bo to morda držalo samo tako dolgo, dokler ne bo dejansko  stekla žetev tega z okrog 28 tisoč hektarji najpogostejšega krušnega žita v državi in se bo pokazala dejanska kakovost zlatega zrnja. Kljub temu, da se napoveduje količinsko in kakovostno dobra letina, se lahko zlasti kar zadeva kakovost ob pogostejših padavinah, katerim smo priča že med žetvijo ječmena in se njegovo spravilo se prav zato še ni zaključilo, dejansko stanje hitro poslabša. Zato je precej naivno razglašati, da bodo letos slovenski pridelovalci za pšenico dobili veliko  več kot lani. Morda na račun višjih količin, pa tudi nekoliko višjih cen, o kakovosti pa je – kot rečeno, nehvaležno govoriti, saj se lahko hitro vse obrne na glavo.   Danes dogovorjena cena pšenice najvišje kakovosti je namreč po toni res 185 €, vendar ob kakovostnem parametru nad 15 % beljakovin! To pa so v preteklosti dosegali le najboljši pridelovalci, ki so opravili še več agrotehnike, kakor pa je potrebna za najkakovostnejši pridelek. Tej pšenici mlinarji ne pravijo splošno znani  - in že ob konec leta 2010 podpisanega Dogovora o boljšem delovanju slovenske žitne verige kakovostni razred A, pač pa o pšenici »premium«, kar je novost, ki so jo slovenski mlinarji uvedli že pred nekaj leti. Za tono pšenico razreda A (nad 14 % beljakovin) bodo mlinarji in drugi odkupovalci  kmetom ob letošnji žetvi priznali 175 € (lani se je ta cena gibala med 165 in 175 €/t), dogovorjena cena za pšenico razred B1 (nad 12,5 % beljakovin)  je v razponu od 155 do 165 € (lani od 150 do 150 €), B2 razreda (11,5 % beljakovin) med 150 in 155 €  (lani od 140 do 145 €/t) ter za krmno pšenico 140 € (enako kot lani). V povprečju gledano so se letošnje odkupne cene v primerjavi z lanskimi v povprečju zvišale za 10 €/t. Potrebno bi bilo narediti analizo, koliko pšenice je bilo v preteklih letih s stopnjo beljakovin nad 15 % in šele tedaj reči, kdo se je dejansko danes dobro izpogajal za ceno. S tem podatkom nihče od mlinarjev noče javno operirati, a poznavalci pravijo, da več kot petina vseh količin razreda A ni prestopila 15-odstotnega praga beljakovin. Od omenjenih cen je potrebno odšteti še stroške analize oz. prevzema, ki bremeni pridelovalca in je bil lani po vzorcu glede na količino oddanega pridelka od 5 do 33,55 €, nekateri so ga obračunavali v  razponu od 3 do 5 €/t. So pa bili tudi redki odkupovalci, ki tega stroška sploh niso obračunavali. Glede na lansko odkupno ceno precej spodbudnimi letošnjimi finančnimi obeti pa to še ne zagotavlja, da se bo trend setve krušne pšenice spet obrnil navzgor in dosegel 34 tisoč nektarjev in več, katerim površinam smo bili priča pred nekaj leti. Lani jeseni so namreč kmetje in drugi pridelovalci prvič imeli možnost za setev pivovarskega ječmena, katerega odkupna cena – 190 €/t, je bila znana že ob setvi.  

Prilogi Spodnje Podravje na pot

Čeprav desetletje v kakršnem koli razvoju ne pomeni praktično nič, se je od leta 2010, ko smo na pot pospremili prvo regijsko prilogo z naslovom Spodnje Podravje – mimogrede: to sredo bo pred vami  že četrta, veliko tega spremenilo. Z gotovostjo trdimo, da na boljše. To bi nam priznal tudi marsikateri umni in kreativni kmetovalec s tega območja. K temu je  precej pripomogla tudi iztekajoča se sedemletna finančna perspektiva oziroma programsko obdobje  (2014-2020), ki je bilo (tudi) na področju kmetijske politike zlasti za kmete v ravninskem delu zelo prijazno. Veliko kmetij se je v njej našlo, tudi tisti na vodovarstvenih območjih. Za gričevnate v Slovenskih goricah in zlasti v Halozah, kjer so zaman upali na poseben razvojni zakon, nekoliko manj. A rejci živali na teh območjih  – govedi in prašičev, so lahko s finančnimi spodbudami različnih programov relativno zadovoljni. Tudi ob pomoči kar nekaj razvojnih projektov mali človek iz Haloz ni čisto pozabljen.  A je to dovolj?

Gornjeradgonski govedorejci spet na poti

Rejsko društvo za lisasto pasmo Gornja Radgona je pod vodstvom predsednika  Draga Cetla pred dnevi  opravilo tradicionalno enodnevno poletno ekskurzijo »od opravice do opravice«. To pomeni, da se na pot odpravijo  šele potem, ko se delo v hlevu opravi, vrnejo pa se pred večernim delom v hlevu z živino.   Tokrat se  jih  je na pot na Celjsko odpravilo kar 93. Kot je pojasnil Cetl, so najprej obiskali tovarno senene linije SIP v Šempetru v Savinjski dolini, kjer sta jih  prisrčno sprejela Ivanka Belej in Jani Četina, ki sta v tem podjetju zadolžena za prodajo. Po okrepčilu v tovarni so si ogledali njihovo  proizvodnjo, predstavljene pa so jim bile tudi novosti iz njihovega proizvodnega programa. Tudi govedorejci s širšega območja Gornje Radgone namreč za spravilo trav in sena v večini uporabljajo njihove stroje.  V Spodnjih Grušovljah pri Šempetru pa so obiskali znano kmetijo Flis, kjer doma namolženo mleko v okviru dopolnilne dejavnosti predelave mleka na domu tudi predelujejo v številne mlečne izdelke.   Na kmetiji obdelujejo 60 ha površin ter imajo okrog 175 glav živine, od tega 85 krav  molznic  črno bele pasme. Tako na leto namolzejo kar 700 tisoč litrov mleka, katerega tudi do 800 litrov na dan predelajo doma,  ostalo pa prodajo v zadrugo. Na kmetiji so njihove mlečne izdelke gostje iz tega dela Pomurja tudi poskusili. Po ogledu kmetije so se odpravili na kosilo, po kosilu pa so imeli še veselo druženje na Fontani piva v Žalcu.   

Reja govedi v poletni vročini

  Poletne temperature vse bolj naraščajo.  Posledice tega čutijo tudi krave oziroma živina sploh, ki že trpijo zaradi vročinskega stresa. Znamenja v hlevu, kot so pospešeno dihanje  in slinjenje so očitni znaki tega. Zato moramo živalim pomagati prebroditi vroče dneve. Kot pravi v strokovnem nasvetu, ki bo prav tako objavljen prihodnjo sredo v regijski prilogi Sp. Podravje mag. Anton Hohler, na KZGS-Zavod Ptuj specialist za živinorejsko tehnologijo, »… zauživanje velikih količin vode v času vročinskih ekstremov ni samo pomembno za človeka, pač pa tudi za živali. Če te ni dovolj oziroma če pretoki vode niso zadovoljivi ali  je prostor pred koritu premajhen, ali neustrezna kakovost vode (npr. povečana količina nitratov v vodi, bakterijska onesnaženost in težke kovine), je zauživanje takšne vode precej manjše in prav tako krave pojedo manj krmnega obroka. Živali takrat ne trpijo samo žeje, ampak se hitreje pri njih razvije vročinski stres.  Zato moramo vodi iz lastnega vodovoda preverjati njeno kakovost.«   V poletnem času pa v Sloveniji ne bi smelo biti nobenega hleva brez ventilacije, opozarja. Z ventilacijo namreč hladimo živali in odvajamo odvečno vlago iz hleva. Zato le dobra ventilacija uspešno hladi živali.  Z ventilacijo, pojasnjuje mag. Hohler, moramo odvesti vsaj 30 l vode na žival na dan, pri 60 kravah je to kar 1800 l vode. Zato mora biti v hlevu nameščenih dovolj ventilatorjev. Ventilatorji s hitrostjo 1 m/s ne zadostujejo. Priporoča se gibanje zraka 2,5 – 3m/s, v času zelo visokih temperatur je gibanje zraka celo dopustno nad to mejo, še pravi priznani strokovnjak za govedorejo.  

Živinoreja

pred 7 urami
Prelomna žetev, ki bo ugodna za obe strani. Bomo ...
Čeprav smo že krepko sredi zadnje, tretje dekade v juliju in na vrhuncu poletja, se žetev kot najpomembnejše ...
(0)
pred 6 dnevi
Nejc Dolenc s kmetije Dolenc iz Vrbenj pri ...
Živali, ki se dobro počutijo, dajo kakovostno mleko in izdelkeTemelje kmetije, ki je včasih veljala za eno ...
(0)
pred 6 dnevi
Izziv slovenske prašičereje
Slovenska prašičereja v luči novega programskega obdobja SKPV razpravi o kmetijski politiki za novo programsko ...
(0)
pred 6 dnevi
Je bil interventni zakon pripravljen zgolj za ...
Ob uveljavitvi Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave sta prejšnji teden ...
(0)
Jul 05, 2019
Domač kruh boljši od tujega
Primož Kosmina je še eden redkih kraških kmetov z mešano kmetijo, na kateri ima dojilje, ...
(0)
Jul 04, 2019
Po dolgih letih dosežen dogovor o odkupni ceni ...
 Na današnji pogajanjih deležnikov v žitni verigi o odkupni  ceni zlatega zrnja ob letošnji ...
(1)
Jun 30, 2019
Prilogi Spodnje Podravje na pot
Čeprav desetletje v kakršnem koli razvoju ne pomeni praktično nič, se je od leta 2010, ko smo na pot ...
(1)
Jun 26, 2019
Gornjeradgonski govedorejci spet na poti
Rejsko društvo za lisasto pasmo Gornja Radgona je pod vodstvom predsednika  Draga Cetla pred dnevi  ...
(1)
Jun 25, 2019
Reja govedi v poletni vročini
  Poletne temperature vse bolj naraščajo.  Posledice tega čutijo tudi krave oziroma živina sploh, ki ...
(1)
Jun 23, 2019
MZ Ptuj z nazivom OP za mleko
 »S ciljem tesnejšega povezovanja v prirejo mleka usmerjenih kmetij smo edina zadruga v Sloveniji in ...
(1)
Jun 22, 2019
Žetev ječmena še za nekaj dni prestavljena
 Kljub optimističnim napovedim se letošnja žetev še ni začela. Navkljub vročini ...
(1)
Jun 21, 2019
Prašičerejci: »Krivec zavaja!«
Na članek pod naslovom Izbrana kakovost Slovenija ali samo Izbrana kakovost, ki smo ga o težavah, v katero shemo se bo ...
(0)