15:28

Leto Valentina Vodnika

14:57

Marmelada iz limon, pomaranč in grenivk

08:00

Zimska idila

21:55

Janko Petrovič, direktor MZ Ptuj: »Razlogov za pretirano veselje dolgoročno ni!«

20:44

Skupna novembrska vrednost odkupa kmetijskih pridelkov na medletni ravni nižja skoraj za četrtino

ŽIVINOREJA

Janko Petrovič, direktor MZ Ptuj: »Razlogov za pretirano veselje dolgoročno ni!«

20.01.2019

preberi več

Skupna novembrska vrednost odkupa kmetijskih pridelkov na medletni ravni nižja skoraj za četrtino

19.01.2019

preberi več

Letos na sejmišču Pomurskega sejma trije sejmi

18.01.2019

preberi več

Trajnost na kmetijah se ohranja le z živalmi

17.01.2019

preberi več

Vlada zavrnila pobudo trgovcev o ustavni presoji zakona

14.01.2019

preberi več

Zmagovalci Saatbau Slovenija za leto 2018

Znani so rezultati leta 2015 začete akcije družbe Saatbau Slovenija - Pridelovalec rekorder, Iščemo najboljšega pridelovalca v Sloveniji za leto 2018. Slovenska podružnica avstrijskega semenarja Saatbau iz Linca jih namreč v konkurenci koruze v zrnju in za silažo, ozimnega ječmena in pšenice ter soje, vsako leto išče med uporabniki njihovih semen oz. hibridov. Tovrstni izbor  kot svojo blagovno znamko je Saatbau Slovenija pri nas tudi zaščitil. Vsi podatki v nadaljevanju so hektarski pridelki ob standardni vlažnosti zrnja: pri koruzi in pšenici je to 14 %, pri soji 13 %. Tako so najboljši pridelovalci-zmagovalci v posameznih skupinah poljščin v minulem letu postali: pri koruzi za zrnje Milan Žalik iz Gornje Bistrice v Prekmurju, ki je s hibridom AURELIO,  DKC 4932, FAO 390, dosegal 18.849 kilogramov zrnja; pri silažni koruzi Simon Milavec iz kraja Klošter, Gradac v Beli krajini. S hibdirom ABSOLUTO, DKC 5065, FAO 410, je ob sušini 44,5 % dosegel 34.683 kg suhe snovi  oziroma 77.940 kg zelene mase. Pri ozimnem ječmenu je zmagovalec postal Kmetijski inštitut Slovenije, posestvo Jablje (glavni tehnolog  Tone Šmidovnik), ki so sorto Michaela naželi 7.930 kg; pri krušni ozimni pšenici pa Stanislav Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju, kjer je sorta Tiberius navrgla 9.076 kg suhega pridelka. Pri soji  pa se je z zmago okitil Slavko Krpič iz Gornjih Slavečev na Goričkem za povprečni pridelek 3.910 kg (sorta ALTONA, 00). Poskusnik z absolutno najvišjim povprečnim pridelkom pri koruzi za zrnje je s 17.029 kg s kar 14 hibridi postal Stanislav Klemenčič; enako tudi pri šestih poskusih pšenice s povprečnim pridelkom 7.430 kg. Pri desetih hibridih koruze za silažo pa je s povprečnim  pridelkom 70.185 kg zelene mase (43,6 % sušina oziroma 30.314 kg pridelka suhe snovi) to uspelo Janezu Kramarju iz Trga pri Mirni Peči. S petimi hibridi pri zeleni masi 70.634 kg (42,6 % sušine oziroma 30.129 kg pridelek suhe snovi) pa že omenjenemu Simonu Milavcu. Posredno so za omenjene dosežke zaslužni tudi njihovi terenski promotorji: Franc Jurša za SV Slovenijo, Andrej Vencelj za Posavje, Celjsko in Koroško ter Janez Vreček za Gorenjsko, Notranjsko in Primorsko.  

Štefanovi blagoslovi konjev po Sloveniji

V številnih slovenskih krajih so danes, na štefanovo pripravili blagoslove konjev. Današnji dan namreč ni samo v znamenju dneva samostojnosti in enotnosti, ki ga  slabe tri desetletja obhajamo kot državni praznik, pač pa je že nekaj stoletij godovnik sv. Štefan. Ta je namreč  med drugim tudi zavetnik konj  in po stari tradiciji je potrebno tudi tem plemenitim in iskrim živalim s sporočilom po zdravju njim in njihovim lastnikom oziroma jezdecem podeliti blagoslov. Ta lepi običaj so pred farnimi cerkvami po drugi jutranji maši v večini opravili matični župniki s svojimi pomočniki. Obiskali smo troje tovrstnih prireditev: v Spodnji Polskavi pri Slovenski Bistrici, Pernici pri Mariboru ter v Rakičanu pri Murski Soboti. Več v skupni reportaži v prvi po novoletni številki.  

Peter Pribožič: Ko več ne bomo imeli svojega, nas bo udarilo po žepu

Specialist za prašičerejo, ki je na KGZ Ptuj obenem tudi vodja v okviru tega zavoda delujoče Javne službe za kmetijsko svetovanje, je kritičen do odnosa mesarjev, trgovcev in ne nazadnje tudi države do prašičereje kot druge najpomembnejše panoge v živinoreji. Kot pravi, zaradi nizkih odkupnih cen, ki tačas znašajo za standardno, 56-odstotno mesnatost  vsega 1,37 €/kg tople polovice kar znese približno 1,1 €/kg žive teže, slovenska prašičereja zgublja še tisti interes rejcev, ki še vztrajajo v panogi.  »Ob dobrem pridelku koruze bi bilo pričakovano, da bi vzredili nekaj več prašičev in z dodano vrednostjo tudi dosegli ekonomski učinek reje. Vendar se  žal dogaja ravno nasprotno, da tu ne dosegamo ekonomskega učinka in ravno obratno izgubljamo.« Ali je res rešitev našega kmetijstva, da se gremo v slovenskem kmetijstvu samo še pridelave surovin ( koruze) in to prodamo na trgu ali porabimo v energetske namene,? se sprašuje. Od septembra smo začeli s shemo Izbrana kakovost Slovenija tudi za meso prašičev.  Čeprav učinki še ne morejo biti vidni, ni vsem deležnikom v shemi v ponos, da dogajanje na trgu prašičjega mesa tudi konec letošnjega leta vodi ravno v nasprotno smer od zagotavljanja slovenskega porekla. »Želja našega potrošnika, da kupuje slovenske prašiče, meso slovenskih prašičev,  bi se morala odražati tudi v delni zaščiti slovenske prašičereje,« meni in upa, da bo njegovo razmišljanje kmalu meso postalo. »Nič nam ne pomaga označevanje, reklamiranje in manipuliranje z napisi izbrana kakovost, če na tržnih policah ne bomo naredili reda in da se ne bo pod to reklamo (ni nadzirana masna kontrola)  prodajalo vse drugo meso prašičev kakor slovensko. Zgubljamo vsi: najprej rejci prašičev, predelovalna industrija, ki postaja odvisna od tujih tržnih manipulacij, še največ pa izgublja naš potrošnik mesa in mesnih izdelkov, ki je marketinško zaveden in sega po mesu in mesnih izdelkih, ki ni slovenskega izvora,« je kritičen in pravi, da zavestno – ali pa ne, na dolgi rok  postajamo odvisni od zunanjega trga, ki nam bo prodal svoje viške v času nizkih cen in tudi meso iz raznih rezerv. Še najbolj pa nas bo udarilo takrat, ko bodo zunaj cene visoke, mi pa svojih prašičev ne bomo imeli zaradi drastičnega zmanjšanja staleža.«

Naša prašičereja tone vse nižje

Kot je v navadi ob koncih leta, zakol z odkupnimi cenami prašičev v Sloveniji strmoglavijo, naši rejci pa domačim klavnicam ne morejo prodati svojih spitanih živali. Že podatki iz meseca septembra, ki so dostopni kot najbolj sveži, so nakazovali skrb zbujajoče podatke. Kot poroča uradna statistika, so tisti mesec zaklali 18.253 živali ali kar za 9 % manj prašičev, kar v številkah čez palec pomeni dva tisoč prašičev manj, kakor mesec pred tem. S tem je bila manjša tudi masa trupov zaklanih prašičev (za 11 % ali za okoli 192 tisoč kg prašičjega mesa manj). Te številke pa ne povedo dovolj, saj vsi zaklani prašiči niso bili slovenski. Kar 674 naj bi jih bilo iz uvoza, in sicer iz Avstrije in Hrvaške. Številke v oktobru, novembru in zlasti ta mesec so oziroma bodo veliko poraznejše, sicer se rejci ne bi srečevali s preraščanjem svojih živali, primernih za zakol.   Čeprav so v slovenskih klavnicah v septembru 2018 na skupni ravni (na račun kar 17 % ali tisoč govedi več) pridobili približno enako količino mesa kot v prejšnjem mesecu. V naših trgovinah pa je ponudba »slovenske« svinjine enaka ali pa celo večja. Če je res tako, zakaj se potem trgovci kot hudič križa tudi pri svinjini bojijo uvedbe masnih bilanc, ki jih prašičerejci od njih že leta zaman zahtevajo. Več v uvodniku v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Živinoreja

pred 1 dnevi
Janko Petrovič, direktor MZ Ptuj: »Razlogov za ...
Pogovarjali smo se z direktorjem Mlekarske zadruge (MZ) Ptuj, ki je z lanskimi 63,5 milijona litrov odkupljenega mleka ...
(0)
pred 2 dnevi
Skupna novembrska vrednost odkupa kmetijskih ...
Vrednost v novembru 2018 odkupljenih kmetijskih pridelkov je bila po podatkih državne statistike za skoraj 7 % nižja ...
(0)
pred 3 dnevi
Letos na sejmišču Pomurskega sejma trije sejmi
Minulo leto si je šest sejmov  s skupaj 2.330 razstavljavci iz 32 držav v štirih terminih na ...
(0)
pred 5 dnevi
Trajnost na kmetijah se ohranja le z živalmi
Avstrija je lani oktobra kot predsedujoča Svetu Evrope povabila na obisk evropske kmetijske novinarje . Pod okriljem ...
(0)
Jan 14, 2019
Vlada zavrnila pobudo trgovcev o ustavni presoji ...
S prvim delovnim dnem letošnjega leta so začela veljati določila novele zakona o kmetijstvu, ki se ...
(0)
Jan 04, 2019
Zmagovalci Saatbau Slovenija za leto 2018
Znani so rezultati leta 2015 začete akcije družbe Saatbau Slovenija - Pridelovalec rekorder, Iščemo ...
(0)
Dec 26, 2018
Štefanovi blagoslovi konjev po Sloveniji
V številnih slovenskih krajih so danes, na štefanovo pripravili blagoslove konjev. Današnji dan ...
(0)
Nov 30, 2018
Peter Pribožič: Ko več ne bomo imeli svojega, ...
Specialist za prašičerejo, ki je na KGZ Ptuj obenem tudi vodja v okviru tega zavoda delujoče Javne službe za ...
(1)
Nov 28, 2018
Naša prašičereja tone vse nižje
Kot je v navadi ob koncih leta, zakol z odkupnimi cenami prašičev v Sloveniji strmoglavijo, naši rejci pa ...
(0)
Nov 28, 2018
Odvzem 200 medvedov in nič volkov
Pretekli teden je na predlog Ministrstva za okolje in prostor Vlada RS izdala odlok o odvzemu osebkov rjavega medveda ...
(0)
Nov 22, 2018
Goran in Danijela sta se odločila za predelavo ...
Konec leta 2015 mladi prevzemnik Goran Šukar iz Bodoncev na Goričkem se je s partnerico pred dvema letoma ...
(0)
Nov 18, 2018
Rejske programe lahko posamezne PRO imajo ali pa ...
Na nedavnem posvetu o prehrani domačih živali, Zadravčevih-Erjavčevih dnevih v Radencih, je o novostih na področju ...
(0)